Komentar – tujina

V tem tednu se je zvrstilo ogromno informacij, ki so razočarale vlagatelje in vzpodbudile špekulante da so potisnili trge močno navzdol. Negativno vzdušje na trgih se je začelo oblikovati že v petek in sicer po novici, da je ameriško gospodarstvo junija ustvarilo vsega 18 tisoč delovnih mest. Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da znaša stopnja brezposelnosti v ZDA 9,2 odstotka, odprtih pa je bilo le 18 tisoč delovnih mest, kar je krepko manj od pričakovanj (90 tisoč). Dosti bolj udarno so negativne novice presenetile na evropskem trgu. Potem, ko so borze grške težave začasno postavile na stranski tir, je v ospredje stopila Italija. Če sodimo po dogajanju na obvezniških  trgih, se Italiji ne piše nič dobrega. Donos njene desetletne državne obveznice je dosegel5,683 odstotka, pribitek pa je v primerjavi z nemško dosegel rekordno visokih 311 bazičnih očk. Najbolj na udaru so bile delnice bančnih družb. Italijanska banka Unicredit je v dobrem tednu dni izgubila 30 odstotkov na vrednosti. Da te novice ne bi zadosti pretresle trge je bonitetna hiša Moody’s v tem tednu dodatno znižala kreditno oceno Irski z Baa3 na Ba1. Obeti za to državo pa še vedno ostajajo negativni. Kot navajajo v bonitetni hiši, so oceno znižali, ker naraščajo možnosti, da bo Irska proti koncu leta 2013, ko bo končan podporni program EU in Mednarodnega denarnega sklada, potrebovala dodatno pomoč. Nižanje bonitetne ocene je v torek prisililo delniške indekse, da so zaključili trgovanje v rdečem območju, navkljub poročilu Feda, v katerem so se nekateri člani zavzeli za dodatne spodbude gospodarstvu, v kolikor se stopnja nezaposlenosti ne bo znižala.

 Nekoliko boljše novice so prišle z Azijskega trga. Cene življenjskih potrebščin so se na Kitajskem junija zvišale 6,4 odstotka, kar je najvišja rast po juniju 2008, ko je inflacija znašala 7,1 odstotka. Podatki o junijski inflaciji bodo verjetno še dodatno okrepili zaskrbljenost oblasti v Pekingu, ki se bojijo, da bi lahko naraščanje cen življenjskih potrebščin sprožilo socialne nemire. Maja je inflacija dosegla 5,5 odstotka. Tudi na račun tega, pa je kitajsko gospodarstvo v drugem letošnjem četrtletju zabeležilo 9,5-odstotno gospodarsko rast, medtem ko je v prvem četrtletju letošnjega leta znašala 9,7 odstotka. Industrijska proizvodnja pa je junija porasla za 15,1 odstotek. Podatki so rahlo presegli pričakovanja ekonomistov, kar je botrovalo k temu, da so azijski delniški indeksi na čelu s kitajskim v sredo močno pridobili na vrednosti. V tem tednu so se začeli tudi podatki objav rezultatov podjetij za drugo četrtletje. Med prvimi je kot vedno podatke razkril največji proizvajalec aluminija na svetu Alcoa, kateri dobiček se je glede na enako obdobje lani podvojil. Podjetje je doseglo 0,32 dolarja dobička na delnico medtem ko so analitiki pričakovali 0,33 dolarja.

 Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu izgubila na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 2,1 odstotka nižje in je v sredo dosegel 7.220 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,3 odstotka nižje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 1,9 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila 1,2 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu izgubil za 1,3 odstotek vrednosti ter v sredo dosegel 2.350 indeksnih točk.  

 V tem tednu sta novici glede Italije in Irske znižale vrednost evra napram dolarju za 3,5 odstotka. V sredo je za evro bilo potrebno dat 1,4050 dolarja. Razmere pa še zdaleč niso stabilne. V tem tednu je rekordno nizko raven doživel evro napram švicarskemu franku. V torek se je tečaj gibal pri 1,1550 franka za evro, kar je najnižja vrednost od uvedbe evra. Mnogo je neznank, ki bodo v naslednjih dneh krojile tečaje na finančnih trgih. Poleg dolžniške krize bodo v ospredju poslovni rezultati podjetij. Skratka dovolj razlogov, da svetovni kapitalski trgi v poletnih časih niti približno ne bodo mirovali.

Azija | Evropa | ZDA | obveznice

Poletno zatišje – Srbija

Na beograjski borzi se tudi v tem tednu nadaljuje poletno zatišje, ki smo mu priča že od konca meseca junija. Promet se je v zadnjih tednih precej zmanjšal in je v zadnjih tednih obsegal komaj nekaj milijonov evrov, v tem (zadnjem) tednu pa ga je bilo še manj. Potem, ko je indeks BELEX 15 padal praktično neprekinjeno od konca meseca maja, se je v tem (zadnjem) tednu vsaj malenkostno popravil in pridobil pol odstotka vrednosti. Srbsko gospodarstvo se sicer postopoma izboljšuje. BDP se je v letu 2010 povišal za 1,5 odstotka, v tem letu pa je po napovedih MDS-a (Mednarodni denarni sklad) pričakovati celo 3 odstotno rast. Proračunski deficit  znaša dobrih 4 odstotke BDP-ja, inflacija pa je še vedno relativno visoka. V preteklem letu je ta znašala nekaj čez 10 odstotkov, v letošnjem letu pa se postopoma znižuje. Vzpodbudno za Srbijo je tudi to, da je z letošnjim letom postala kandidatka za članstvo v Evropski Uniji. Slabše je stanje glede zaposlenosti, saj znaša brezposelnost slabih 20 odstotkov.

Med najbolj prometnimi delnicami v tem tednu je bila delnica Naftne industrije Srbije (NIS). NIS je vodilno naftno podjetje v Srbiji, ki spada v skupino Gazprom Neft-a. Letno proizvedejo okoli ena milijona ton nafte in naftnih izdelkov, posedujejo pa še dve rafineriji (v Pančevem in Novem Sadu), s skupno letno kapaciteto 7,3 milijona ton. V Srbiji imajo 480 črpalk in okoli  85 odstotni tržni delež. V prvem kvartalu letošnjega leta je podjetje glede na predhodno leto povečalo prihodke za 18 odstotkov, še bolj pa dobičkonosnost, saj sta se EBIT in EBITDA v istem primerjalnem obdobju povečala za čez 100 oz. 60 odstotkov. Zaradi tega so pri podjetju uspeli zmanjšati tudi zadolženost. NIS ima ambiciozne načrte, saj namerava v prihodnjih petih letih investirati milijardo evrov v prenovo rafinerije v Pančevem in modernizacijo bencinskih črpalk, pri čemer pri podjetju načrtujejo regionalno širitev v Romunijo in Bolgarijo, nato pa še v ostale regije na Balkanu. V okviru načrtovane širitve je vzpodbudna tudi zadnja novica, da je njihovo podjetje Jadran-Naftagas dobilo koncesijo za iskanje ogljikovodikov v Republiki Srbski. Podjetje je ugodno vrednoteno (cenejše od konkurentov v regiji), tako da bi z nadaljevanjem uspešnega poslovanja lahko imelo še dodatni potencial za rast.

Evropa

Komentar – tujina

Začetek tega tedna je prinesel pozitivni odziv vlagateljev, ki pa se je proti koncu začel nekoliko ohlajat. Ohlajanje je v največji meri posledica unovčevanja donosov, ki so jih trgi naredili v zadnjem tednu dni. V ospredju je tudi v tem tednu bila Grčija. Finančni ministri držav z evrom so v tem tednu potrdili, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila v okviru lani dogovorjenega mehanizma finančne pomoči tej prezadolženi državi. Višina tokratnega izplačila s strani držav z evrom je 8,7 milijarde evrov, slovenski prispevek pri tem pa bo 26,5 milijona evrov. Ta odločitev pa je zasenčila opozorilo agencije Standard & Poor’s pred  tveganjem selektivnega bankrota Grčije. Bonitetna agencija S&P je z izjavo, da bi trenutno najbolj priljubljeni predlog za reševanje grške dolžniške krize pomenil degradacijo na najnižjo bonitetno oceno oziroma bankrot, vzela sapo mednarodnim poskusom reševanja finančne situacije Grčije. Na drugi strani pa je bonitetna hiša Moody’s v tem tednu znižala bonitetno oceno Portugalski za štiri stopnje z Baa1 na Ba2. S tem je napovedala, da utegne oceno v prihodnje še znižati , daje se boji, da bo država potrebovala še en paket finančne pomoči.

Vseeno pa je v tem tednu bilo objavljenih tudi nekaj pozitivnih podatkov. Turčija je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 11-odstotno gospodarsko rast. V letu 2010 se je turško gospodarstvo okrepilo za 8,9 odstotka in tako preseglo napovedi vlade, ki je pričakovala sedemodstotno rast. Pozitivna novica je prišla tudi s strani švicarskega prehrambenega velikana Nestle, ki je v torek potrdil, da se pogaja za prevzem kitajskega proizvajalcasladkarij Hsu Fu Chi. Če bo prišlo do prevzema, bo to eden največjih prevzemov kakršnega kitajskega podjetja s strani tujega tekmeca. Italijanska vlada je v tem tednu sprejela varčevalni paket, s katerim želi prihraniti 47 milijard evrov ter pomiriti vlagatelje, ki se bojijo, da bi Italija lahko šla po sledeh Grčije.  Vlada pod vodstvom Silvia Berlusconija je pri tem ravno tako sprejela reformo davčnega sistema, ki naj bi jo izvedli v treh letih. Avstralska banka, ki je prva po krizi dvignila obrestno mero, je v tem tednu že sedmič zapored obdržala ključno obrestno mero nespremenjeno pri 4,75 odstotkih, zaradi znakov upočasnjevanja gospodarske aktivnosti.

Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu gibala v večji meri pozitivno. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 0,9 odstotka višje in je v petek dosegel 7.495 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 0,5 odstotka nižje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 0,8 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,3 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu dvignil za 2,7 odstotek vrednosti ter v petek dosegel 2.420 indeksnih točk.  

 Evro je po znižanju kreditne ocene Portugalski začel izgubljati na vrednosti v razmerju do dolarja. V sredo je tako evro padel na 1,4350 dolarja. V tem tednu je tako evro izgubil 1,4 odstotka. Po močnem popravku evra v razmerju do švicarskega franka v preteklem tednu, je v tem tednu tečaj evru ponovno padel za 2 odstotka in v sredo dosegel 1,2110 švicarskih frankov za evro. V tem tednu so se močno podražile surovine. Cena nafte se je ta teden dvignila za 2,3 odstotke in v sredo dosegla 97 dolarjev za sod nafte. Podobnemu trendu sta sledila srebro in zlato, ki sta se ta teden podražila za 5,8 in 2 odstotka. Trgi najverjetneje do konca tedna večjih pretresov ne bodo doživljali, morebiti se bodo nekoliko spustili na osnovi unovčevanja donosov. V zaključku tega tedna bo objava stanja na trgu zaposlitve za ameriški trg, kar bi morebiti lahko prineslo optimizem na trge. V tem mesecu bo evropska centralna banka odločala o morebitnem dvigu obrestne mere, kar bo še dodatno sprožilo pritiske na kapitalske trge in evro.

Azija | Evropa | Novice | ZDA

Tedenski komentar – tujina

Za vlagatelje je bil na kapitalskih trgih uspešen teden. Pozitivni trend je posledica pričakovanja uspešnega reševanja grške krize. Zaskrbljenost zaradi finančnega propada Grčije  in manj optimistični gospodarski podatki so v zaključku preteklega tedna negativno vplivali na delniške trge v Evropi in ZDA. Grški premier George Papandreou je evropskim voditeljem obljubil še večje zategovanje pasu, zato mora zdaj parlament prepričati, da jutri sprejme dodatne varčevalne ukrepe. Zato bodo grški poslanci v zaključku tega tedna glasovali o 78 milijard vrednem konsolidacijskem svežnju, ki do leta 2015 zajema 28 milijard evrov varčevalnih ukrepov in 50 milijard predvidenih privatizacijskih prihodkov iz prodaje državnega premoženja. Ključna za krepitev evra in delniških trgov je v tem tednu bila izjava Nikola Sarkozya. Francoski premier je izrazil prepričanje, da so francoske banke, sicer do grškega dolga s slabimi 40 milijardami evrov  najbolj izpostavljene, dosegle dogovor o ponovnem investiranju v Grčijo. Francoski predlog predvideva, da morajo banke 70 odstotkov prihodkov od obveznic, ki zapadejo med letom 2011 in 2013 ponovno na tak ali drugačen način vložiti v Grčijo. Petdeset odstotkov sredstev naj bi vložile najprej v grške dolžniške papirje ročnosti 30 let, preostalih 20 odstotkov pa v varne investicije (AAA), ki bodo hkrati delovale kot jamstvo za odplačilo 30 letnih grških obveznic.

 Ravno tako je tudi ameriško gospodarstvo v začetku tega leta izgubilo zagon, so pokazali novi izračuni o gospodarski rasti. Na letni ravni ta znaša 1,9 odstotka, kar je malo bolje od prvotnih ocen. Vlagatelji so se na to odzvali hladno, pesimizem so krepili tudi podatki o povečanem številu zahtevkov za nadomestila v primeru nezaposlenosti ter nekateri slabi poslovni rezultati. Razočarala sta Oracle in Micron. Pri proizvajalcu programske opreme Oraclu sta se čisti dobiček in prihodki sicer povečali, vendar so vseeno razočarali analitike. Tudi potrošniško zaupanje se je junija v ZDA poslabšalo zaradi skrbi, povezanih s trgom delovne sile, medtem ko so cene stanovanjskih nepremičnin v največjih mestih ZDA aprila porasle prvič od julija lani.

 Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu močno pridobila na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 3,7 odstotka višje in je v petek dosegel 7.385 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,9 odstotka višje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 3,6 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 3,8 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 5,6 odstotke vrednosti ter v petek dosegel 2.327 indeksnih točk.  

 Po korekciji evra v preteklem tednu se je ta glede na pozitivna pričakovanja glede rešitve Grčije v tem tednu začel ponovno krepiti in v sredo dosegel že 1,4410 dolarja za evro, kar je 2 odstotka višje kot pretekli teden. Nov rekord rasti je v tem tednu dosegel švicarski frank ki se je v ponedeljek znašel že pri 1,18 franka za evro. To je najvišja vrednost franka od uvedbe evra. Po nekaj tedenskih padcih se je v tem tednu podražila nafta, ki je v sredo dosegla 93,5 dolarja za sod, kar je 3,9 odstotka več kot pretekli teden. Tudi ostale surovine so se v tem tednu podražile. Največ sta pridobila srebro in baker. Vrednost srebra se je podražila za 2,9 odstotka medtem ko je baker pridobil 2,2 odstotka. Izglasovanje predloga, za sprejetje pogojev za dodatno pomoč, v grškem parlamentu je močno dvignilo optimizem na trgih. To je dobro izhodišče za pozitivni trend  v poletnih mesecih.

Evropski trg | Naložbe | ZDA | valute

Tedenski komentar – Slovenija

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je v tednu končalo s padcem indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP, znižal se je za 1,67 odstotka oziroma na 730,22 točke. Po prometu pa so bile najbolj trgovane delnice novomeške Krke z obstojem cene na 60 evra. Delničarji Pivovarne Laško so na skupščini, kjer so brez glasovalne pravice ostali NLB in Banka Celje, zavrnili predlagano, največ 36,5 milijona evrov vredno dokapitalizacijo. Delnica se trguje na 8,3 evra. Vrednost so izgubile delnice Nove KBM, ki so se pocenile na 6,81 evra. V času od zadnje dokapitalizacije, po ceni 8 evrov, pa so potonile že za skoraj 13 odstotkov. Na skupščini Pozavarovalnice Save so odločili, da bilančni dobiček Save Re za leto 2010, ki znaša 3,6 milijona evrov, ostane nerazporejen. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu družbe podelila razrešnico za poslovno leto 2010. Cena omenjene delnice se giblje na 7,3 evrih. Med bolj intenzivnimi sta bili delnic Petrola, kjer je cena najprej strmoglavila bo 207 evra in se zopet do konca tedna popravila nad 219 evra in Mercatorja katerega je delnica padla na 162 evra. Pri obeh delnicah se je v tem tednu trgovalo brez upravičenja do dividende.

 Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se junija v primerjavi z majem v povprečju znižale za 0,5 odstotka. V prvi polovici leta je bila rast cen 1,9-odstotna, na letni ravni je znašala 1,3 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa je bila 1,8-odstotna.

Naložbe | Slovenija