Tedenski komentar 15.-19.11.2010

Slovenija

Na ljubljanski borzi je bil teden pozitiven. Indeks SBI TOP je pridobil 1,56 odstotka, pri čemer so se Krkine delnice zavihtele nazaj na 63,50 evra. Delnice Gorenja, kjer je 3. krog dokapitalizacije propadel, so cenejše za 3,46 odstotka. Lepo so na vrednosti pridobivale delnice Mercatorja, tedenski porast za 2,6 odstotka in Nove Kreditne banke Maribor, ki so trgovanje končale na 10,60 evra in so v tednu pridobile 3,1 odstotka. Iz Žita so sporočili, da so v prvih devetih mesecih na letni ravni ustvaril nižje čiste prihodke od prodaje, medtem, ko se je čisti dobiček zvišal. Skupina je ustvarila 912.085 evrov čistega dobička, kar je 27 odstotkov več kot lansko leto. Čisti dobiček družbe Žito je znašal 1,5 milijona evrov, kar je za milijona več kot lani. Tečaj delnice se ni spremenil in vztraja na 94 evrih. Skupina Intereuropa je s prodajo premoženja v devetih mesecih uspela zmanjšati svojo zadolženost za 5,9 milijona evrov. V prvih devetih mesecih je imela 139,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in 33 tisoč evrov čistega dobička. Matična družba je imela v devetih mesecih 71,1 milijona evrov prihodkov in po izključitvi izrednih dogodkov, milijon evrov čistega dobička. Prihodki družbe so dosegli okoli 25 milijonov evrov, kar je 4,7 odstotka manj, kot lansko leto. Dobiček je upadel za 40 odstotkov, v prvih devetih mesecih je dosegel 3,97 milijona evrov, v enakem lanskem obdobju pa je znašal 6,7 milijona evrov. Razlogi za upad dobička so med drugim povečani stroški materiala in storitev, višja amortizacija, stroški dela so se nekoliko zmanjšali. Letališče je bilo zaradi vzdrževalnih del dva tedna zaprto.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je septembra znašala 10,5 odstotka, kar je desetinko odstotne točke manj kot avgusta. Brez dela je bilo v devetem mesecu letos 97.908 oseb.

Razviti trgi

Po petih zaporednih tednih rasti so svetovni borzni indeksi v tem tednu nazadovali največ v zadnjih treh mesecih. Negotovosti so v začetku tedna prihajale iz azijskih trgov. Po objavljeni najvišji vrednosti inflacije v zadnjih dveh letih na Kitajskem, so se pojavile upravičene bojazni glede dviga ključnih obrestnih mer, kar bi lahko znižalo visoko Kitajsko gospodarstvo rast, ki je obenem tudi gonilna sila svetovnega okrevanja. Evropske borze so konec tedna po štirih zaporednih padajočih dneh le zabeležile pozitivno trgovanje. Rast tečajev je spodbudila novica, da se je Irska z EU vendarle pogovarjala o morebitni pomoči evro skupine in da ji je tudi Velika Britanija pripravljena priskočiti na pomoč. Na ameriškem trgu je presenetil obseg trgovine na drobno, ki se je oktobra v primerjavi s septembrom povečal za 1,2 odstotka, kar je precej nad pričakovanji analitikov in največ v zadnjih sedmih mesecih. Pozitivne makroekonomske objave v ZDA niso trajale dolgo, kajti že v torek je razočaral podatek o industrijski proizvodnji. Industrijska proizvodnja se glede na pretekli mesec ni spremenila, kljub temu da so analitiki pričakovali za 0,3 odstotno rast. Za pozitivno novico je v torek poskrbel največji proizvajalec gradbenih in rudarskih strojev na svetu, ameriški Caterpillar, ki je napovedal prevzem proizvajalca rudarske opreme Bucyrus. S poslom, vrednim 7,6 milijarde dolarjev, želi Caterpillar v pričakovanju nadaljnjega razcveta rudarstva še okrepiti vodilno vlogo v proizvodnji rudarske opreme.

Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu končala različno. Indeks DAX je v tem tednu končal 0,3 odstotka višje in je v sredo dosegel 6.700 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 0,4 odstotek nižje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 1,2 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila 1,3 in 1,4 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 1,7 odstotek vrednosti ter v sredo dosegel 2.105 indeksnih točk.

Korekcija na trgih je bila po izdatni rasti v zadnjih treh mesecih bolj kot ne pričakovana. V teh trenutkih to korekcijo upravičujejo s finančnimi problemi Irskih bank in Kitajsko inflacijo, čeprav je to že več časa znano. V interesu regulatorjev pa je vsekakor da trgi ostanejo stabilni in tovrstne ukrepe lahko pričakujemo v naslednjih dneh v kolikor se bo za to pokazala potreba.

Balkan

Teden vnovič ni prinesel večjega veselja na balkanske borze. Hrvaški Crobex je v preteklem tednu izgubil dober odstotek. Še vedno so pod pritiskom gradbene delnice. Ingra in Institut IGH sta na mesečni ravni upadle že za 22 oziroma 20 odstotkov. V Bosni se pretežno trguje z obveznicami, indeks BIFX pa je upadel za skoraj tri odstotke. Trgovanje v Beogradu je bilo skromno, indeks pa je porasel za 0,7 odstotka, medtem ko je makedonski indeks vnovič izgubil na vrednosti. Tokrat je upadel za 1,7 odstotka.

Novice