Ob pretresih na delniških trgih pogosto pozabimo na potencial surovinskih trgov, ki predstavljajo alternativo delniškim trgom ali pa obliko zavarovanja naložb vlagateljev, saj je občutljivost surovinskih trgov na dolžniško krizo majhna.

Ugledni strokovnjak, gospod Ole Hansen bo prikazal dogajanje na surovinskih trgih, možnosti trgovanja z različnimi inštrumenti in povezave med delniškimi trgi in surovinami. Podani bodo pogledi za prihodnje gibanje vrednosti nafte, zlata, srebra in ostalih surovin. Predavanje je namenjeno vsem tistim, ki želite to področje boljespoznati in se morebiti preizkusiti tudi pri trgovanju s surovinami. Predavanje bo v angleščini na sedežu ILIRIKE BPH, na Slovenski cesti 54a v Ljubljani.

 Prijavo potrdite na podpora-on-svet@ilirika.si. Udeležba je brezplačna, upoštevali bomo prijave po vrstnem redu zaradi omejenega števila mest.  Lokacijo dogodka si lahko ogledate na: http://tinyurl.com/3sjngzc V pričakovanju našega snidenja Vas lepo pozdravljamo.

 Bonitetna hiša Fitch je v sredo potrdila bonitetno oceno ZDA. Ta ostaja pri AAA, obeti pa so stabilni. Pred enajstimi dnevi je bonitetna hiša Standard & Poor’s (S&P) znižal kreditno oceno ZDA z AAA na AA+. Za razliko od evropske industrijske proizvodnje so ZDA v juliju zabeležile 0,9 odstotno rast. To je tudi v največji meri pripomoglo k ublažitvi padcev tečajev delnic v torek. Za nekaj pozitivnejših novic so v tem tednu poskrbela podjetja. Spletni velikan Google je objavil, da bo za 12,5 milijarde dolarjev prevzel proizvajalca mobilnih telefonov Motorola Mobility, kar je izredno pozitivno vplivalo na indekse. Hkrati pa je podjetje Time Warner Cable sporočilo, da bo za tri milijarde dolarjev od družbe Carlyle Group kupilo kabelskega operaterja Insight Communications in s tem razširilo svojo prisotnost na ameriškem trgu. S pozitivnimi poslovnimi rezultati je presenetila največja svetovna trgovinska družba, ameriški wal-Mart. Podjetje je v drugem poslovnem četrtletju ustvarilo 3,8 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 5,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so bili na letni ravni višji za 5,5 odstotka. Glavne zasluge za dobro poslovanje ima višja prodaja na trgih zunaj ZDA, k čemur so delno prispevali tudi ugodni učinki menjalnih tečajev dolarja.

 Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v tem tednu občutno pocenilo. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 10,8 odstotkov nižje in je v petek dosegel 5.460 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 7,2 odstotka nižje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 6,7 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 4,3 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 5,3 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.077 indeksnih točk.  

 Po še drugi intervenciji švicarske centralne banke se je močneje okrepil švicarski frank. Švicarka centralna banka je zvišala depozite komercialnih bank s 120 na 200 milijard frankov in s tem občutno precenjeni švicarski frank uspela znižat na 1,14 franka za evro. Evro je pridobil tudi napram dolarju in v sredo pristal pri 1,4477 dolarja za evro. Delno po zaslugi šibkejšega dolarja delno pa zaradi rasti trgov se je okrepila vrednost nafte, ki je v tem tednu pridobila 4 odstotke in v sredo pristala pri 87,90 dolarja za sod. Da je negotovost na finančnih trgih še zmeraj velika priča rast cene zlata kljub temu da so se kapitalski trgi v tem tednu dvignili. Cena za unčo zlata je v sredo dosegla 1.790 dolarjev kar je 3,62 odstotka več kot pretekli teden. Zaupanje vlagateljev se v zadnjem tednu dni še vedno ni povrnilo, tudi trenutni makroekonomski podatki niso dovolj prepričljivi.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je junija znašala 11,4 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot maja. Registriranih je bilo 107.081 brezposelnih oz. 1,4 odstotka manj kot maja. Število delovno aktivnih se je junija zvišalo šesti mesec zapored, a tokrat za manj kot 200 na 829.210 oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti se je junija na mesečni ravni znižala četrti mesec zapored.

Investitorje so v tem tednu prepričali predvsem dobri korporativni četrtletni rezultati, izboljšani makroekonomski podatki in pa signal ameriškega predsednika Obame, da je dogovor glede povišanja meje javnega dolga blizu. S serijo izjemnih rezultatov je začel IBM. Ameriški tehnološki velikan IBM je v drugem četrtletju ustvaril 3,66 milijarde dolarjev dobička. Prihodke so povečali za 12 odstotkov na 26,7 milijarde dolarjev, ob tem pa so zvišali tudi napoved za celotno poslovanje. Največji proizvajalec osvežilnih pijač na svetu Coca-Cola, je v drugem četrtletju ustvaril 2,8 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je povečal za 47 odstotkov na 12,7 milijarde dolarjev. Z rezultati pa sta razočarale bančni delnici Goldman Sachs in Bank of America.  Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je v drugem letošnjem četrtletju vknjižila 7,28 milijard dolarjev prihodkov, kar je za slabo milijardo manj od pričakovanja vlagateljev. Na drugi strani pa je Bank of America utrpela 8,8 milijarde dolarjev izgube, potem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 3,1 milijarde dolarjev dobička. Izguba je posledica poravnave s skupino 22 vlagateljev v višini 8,5 milijarde dolarjev. Izmed vseh objav pa je bila najbolj odmevna objava rezultatov Appla. Ameriški računalniški proizvajalec je v tretjem četrtletju svojega poslovanja zabeležil rekordne prihodke, ki so zrasli za 82 odstotkov in prav tako rekorden čisti dobiček, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasel za 121 odstotkov. Take rezultate pripisujejo izjemni prodaji pametnih mobilnih telefonov iPhone (20 milijonov v četrtletju in 142-odstotna porast) in tabličnih računalnikov iPad (9,3 milijone in 182-odstotna porast). V ZDA so pretekli mesec začeli graditi občutno več stanovanj in hiš kot maja, kar kaže na oživljanje gradbeništva po letu dni bolj skromnih novic. Stanovanjska gradnja se je v šestem letošnjem mesecu zvišala za 14,6 odstotkov na letno prilagojeno raven 629.000 enot. 

Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu pridobila na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 3,2 odstotka višje in je v petek dosegel 7.320 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 4,2 odstotka višje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 2,6 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 2,9 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 2,8 odstotek vrednosti ter v petek dosegel 2.409 indeksnih točk.  

V tem tednu je na vrednosti rekordno pridobil švicarski frank, ki je v ponedeljek dosegel 1,1360 frankov za evro. Zatem je sledil močan padec franka in sicer za 2,6 odstotka tako, da je v petek pristal pri 1,1770 franka za evro. Rekordno raven je v tem tednu doseglo tudi zlato, ki je v torek pristalo pri 1.610 dolarjih za unčo. Rast ni trajala prav dolgo saj je že v petek zdrsnil za dva odstotka nižje pri 1.590 dolarjih. Zaenkrat so predvsem dobri poslovni rezultati tisti, ki držijo trge v pozitivnem območju. Finančna in gospodarska stabilnost pa še zdaleč ni na teh ravneh.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je maja tretji mesec zapored znižala. Znašala je 11,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot aprila. Maja je bilo delovno aktivnih 829.034 oseb. Število delovno aktivnih se je na mesečni ravni zvišalo peti mesec zapored.

 Nekoliko boljše novice so prišle z Azijskega trga. Cene življenjskih potrebščin so se na Kitajskem junija zvišale 6,4 odstotka, kar je najvišja rast po juniju 2008, ko je inflacija znašala 7,1 odstotka. Podatki o junijski inflaciji bodo verjetno še dodatno okrepili zaskrbljenost oblasti v Pekingu, ki se bojijo, da bi lahko naraščanje cen življenjskih potrebščin sprožilo socialne nemire. Maja je inflacija dosegla 5,5 odstotka. Tudi na račun tega, pa je kitajsko gospodarstvo v drugem letošnjem četrtletju zabeležilo 9,5-odstotno gospodarsko rast, medtem ko je v prvem četrtletju letošnjega leta znašala 9,7 odstotka. Industrijska proizvodnja pa je junija porasla za 15,1 odstotek. Podatki so rahlo presegli pričakovanja ekonomistov, kar je botrovalo k temu, da so azijski delniški indeksi na čelu s kitajskim v sredo močno pridobili na vrednosti. V tem tednu so se začeli tudi podatki objav rezultatov podjetij za drugo četrtletje. Med prvimi je kot vedno podatke razkril največji proizvajalec aluminija na svetu Alcoa, kateri dobiček se je glede na enako obdobje lani podvojil. Podjetje je doseglo 0,32 dolarja dobička na delnico medtem ko so analitiki pričakovali 0,33 dolarja.

 Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu izgubila na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 2,1 odstotka nižje in je v sredo dosegel 7.220 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,3 odstotka nižje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 1,9 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila 1,2 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu izgubil za 1,3 odstotek vrednosti ter v sredo dosegel 2.350 indeksnih točk.  

 V tem tednu sta novici glede Italije in Irske znižale vrednost evra napram dolarju za 3,5 odstotka. V sredo je za evro bilo potrebno dat 1,4050 dolarja. Razmere pa še zdaleč niso stabilne. V tem tednu je rekordno nizko raven doživel evro napram švicarskemu franku. V torek se je tečaj gibal pri 1,1550 franka za evro, kar je najnižja vrednost od uvedbe evra. Mnogo je neznank, ki bodo v naslednjih dneh krojile tečaje na finančnih trgih. Poleg dolžniške krize bodo v ospredju poslovni rezultati podjetij. Skratka dovolj razlogov, da svetovni kapitalski trgi v poletnih časih niti približno ne bodo mirovali.

Med najbolj prometnimi delnicami v tem tednu je bila delnica Naftne industrije Srbije (NIS). NIS je vodilno naftno podjetje v Srbiji, ki spada v skupino Gazprom Neft-a. Letno proizvedejo okoli ena milijona ton nafte in naftnih izdelkov, posedujejo pa še dve rafineriji (v Pančevem in Novem Sadu), s skupno letno kapaciteto 7,3 milijona ton. V Srbiji imajo 480 črpalk in okoli  85 odstotni tržni delež. V prvem kvartalu letošnjega leta je podjetje glede na predhodno leto povečalo prihodke za 18 odstotkov, še bolj pa dobičkonosnost, saj sta se EBIT in EBITDA v istem primerjalnem obdobju povečala za čez 100 oz. 60 odstotkov. Zaradi tega so pri podjetju uspeli zmanjšati tudi zadolženost. NIS ima ambiciozne načrte, saj namerava v prihodnjih petih letih investirati milijardo evrov v prenovo rafinerije v Pančevem in modernizacijo bencinskih črpalk, pri čemer pri podjetju načrtujejo regionalno širitev v Romunijo in Bolgarijo, nato pa še v ostale regije na Balkanu. V okviru načrtovane širitve je vzpodbudna tudi zadnja novica, da je njihovo podjetje Jadran-Naftagas dobilo koncesijo za iskanje ogljikovodikov v Republiki Srbski. Podjetje je ugodno vrednoteno (cenejše od konkurentov v regiji), tako da bi z nadaljevanjem uspešnega poslovanja lahko imelo še dodatni potencial za rast.

Vseeno pa je v tem tednu bilo objavljenih tudi nekaj pozitivnih podatkov. Turčija je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 11-odstotno gospodarsko rast. V letu 2010 se je turško gospodarstvo okrepilo za 8,9 odstotka in tako preseglo napovedi vlade, ki je pričakovala sedemodstotno rast. Pozitivna novica je prišla tudi s strani švicarskega prehrambenega velikana Nestle, ki je v torek potrdil, da se pogaja za prevzem kitajskega proizvajalcasladkarij Hsu Fu Chi. Če bo prišlo do prevzema, bo to eden največjih prevzemov kakršnega kitajskega podjetja s strani tujega tekmeca. Italijanska vlada je v tem tednu sprejela varčevalni paket, s katerim želi prihraniti 47 milijard evrov ter pomiriti vlagatelje, ki se bojijo, da bi Italija lahko šla po sledeh Grčije.  Vlada pod vodstvom Silvia Berlusconija je pri tem ravno tako sprejela reformo davčnega sistema, ki naj bi jo izvedli v treh letih. Avstralska banka, ki je prva po krizi dvignila obrestno mero, je v tem tednu že sedmič zapored obdržala ključno obrestno mero nespremenjeno pri 4,75 odstotkih, zaradi znakov upočasnjevanja gospodarske aktivnosti.

Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu gibala v večji meri pozitivno. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 0,9 odstotka višje in je v petek dosegel 7.495 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 0,5 odstotka nižje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 0,8 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,3 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu dvignil za 2,7 odstotek vrednosti ter v petek dosegel 2.420 indeksnih točk.  

 Evro je po znižanju kreditne ocene Portugalski začel izgubljati na vrednosti v razmerju do dolarja. V sredo je tako evro padel na 1,4350 dolarja. V tem tednu je tako evro izgubil 1,4 odstotka. Po močnem popravku evra v razmerju do švicarskega franka v preteklem tednu, je v tem tednu tečaj evru ponovno padel za 2 odstotka in v sredo dosegel 1,2110 švicarskih frankov za evro. V tem tednu so se močno podražile surovine. Cena nafte se je ta teden dvignila za 2,3 odstotke in v sredo dosegla 97 dolarjev za sod nafte. Podobnemu trendu sta sledila srebro in zlato, ki sta se ta teden podražila za 5,8 in 2 odstotka. Trgi najverjetneje do konca tedna večjih pretresov ne bodo doživljali, morebiti se bodo nekoliko spustili na osnovi unovčevanja donosov. V zaključku tega tedna bo objava stanja na trgu zaposlitve za ameriški trg, kar bi morebiti lahko prineslo optimizem na trge. V tem mesecu bo evropska centralna banka odločala o morebitnem dvigu obrestne mere, kar bo še dodatno sprožilo pritiske na kapitalske trge in evro.

 Ravno tako je tudi ameriško gospodarstvo v začetku tega leta izgubilo zagon, so pokazali novi izračuni o gospodarski rasti. Na letni ravni ta znaša 1,9 odstotka, kar je malo bolje od prvotnih ocen. Vlagatelji so se na to odzvali hladno, pesimizem so krepili tudi podatki o povečanem številu zahtevkov za nadomestila v primeru nezaposlenosti ter nekateri slabi poslovni rezultati. Razočarala sta Oracle in Micron. Pri proizvajalcu programske opreme Oraclu sta se čisti dobiček in prihodki sicer povečali, vendar so vseeno razočarali analitike. Tudi potrošniško zaupanje se je junija v ZDA poslabšalo zaradi skrbi, povezanih s trgom delovne sile, medtem ko so cene stanovanjskih nepremičnin v največjih mestih ZDA aprila porasle prvič od julija lani.

 Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu močno pridobila na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 3,7 odstotka višje in je v petek dosegel 7.385 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,9 odstotka višje medtem, ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 3,6 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 3,8 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 5,6 odstotke vrednosti ter v petek dosegel 2.327 indeksnih točk.  

 Po korekciji evra v preteklem tednu se je ta glede na pozitivna pričakovanja glede rešitve Grčije v tem tednu začel ponovno krepiti in v sredo dosegel že 1,4410 dolarja za evro, kar je 2 odstotka višje kot pretekli teden. Nov rekord rasti je v tem tednu dosegel švicarski frank ki se je v ponedeljek znašel že pri 1,18 franka za evro. To je najvišja vrednost franka od uvedbe evra. Po nekaj tedenskih padcih se je v tem tednu podražila nafta, ki je v sredo dosegla 93,5 dolarja za sod, kar je 3,9 odstotka več kot pretekli teden. Tudi ostale surovine so se v tem tednu podražile. Največ sta pridobila srebro in baker. Vrednost srebra se je podražila za 2,9 odstotka medtem ko je baker pridobil 2,2 odstotka. Izglasovanje predloga, za sprejetje pogojev za dodatno pomoč, v grškem parlamentu je močno dvignilo optimizem na trgih. To je dobro izhodišče za pozitivni trend  v poletnih mesecih.

 Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se junija v primerjavi z majem v povprečju znižale za 0,5 odstotka. V prvi polovici leta je bila rast cen 1,9-odstotna, na letni ravni je znašala 1,3 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa je bila 1,8-odstotna.