Zdravilo za borze zaenkrat ni pomagalo

Evropski politiki in finančniki so s svojim velikim reševalnim paketom v stilu poker igralcev s potezo »all-in« samo kratkoročno pomirili delniške trge.

Evropa je dobro leto za Ameriko le dobila svoj TARP denar (Troubled Asset Relief Program), ki naj bi preusmeril negativno dinamiko trgov in vsaj za kratek čas povrnil zaupanje vlagateljev v evropske delnice. Reševalni paket bo kupil nekaj časa vladajočim, pri administraciji in uvrstitvi bolečih fiskalnih ukrepov. Španija in Portugalska sta, seveda poleg Grčije, že napovedale dramatične varčevalne ukrepe in znižanje plač v javnem sektorju. Ob teh potezah je seveda pričakovati množične demonstracije, vendar pa so ti koraki potrebni za drastično zmanjšanje porabe držav. Plan sicer ne rešuje dolgoročnega problema solventnosti držav v območju evra, garantira oziroma zmanjšuje pa probleme likvidnost izdajatelja dolga. Evropska centrala banka (ECB) je tako postala »zadnji« kupec državnih in bančnih dolžniških inštrumentov.

Drastični ukrepi za umiritev trga

V upanju na umiritev razmer na delniškem trgu in zmanjšanju nihanja valut, je Nemčija potegnila iz rokava nove adute. Nemški regulator za delniške trge je namreč prepovedal prodaje na kratko brez kritja oziroma »naked short selling« naketerih finančnih delnic ter posle s CDS (Credit Default Swaps) na obveznice držav evroobmočja. špekuliranje na državne obveznice tako ni več mogoče, prav tako pa ni več mogoče služiti s padanjem tečajev nekaterih finančnih inštitucij do konca marca 2011. Ukrep je prinesel negativno vzdušje in skrbi kako se bodo ukrepi prenesli v prakso. Vlagatelji se namreč še dobro spomnijo kako so se zadeve odvijale na drugi strani Atlantika. Podoben ukrep je namreč 19. septembra 2008 sprejela Ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev (SEC), v istem tednu pa je padla največja investicijska banka Lehman Brothers in  delniški trg je doživel največji zlom od leta 1930 dalje. Če je to bilo le naključje lahko zgolj ugibamo.

Nov predlog zakona je sicer potrdil tudi Ameriški senat, ki tako uvaja največjo reformo finančnih regulacij po 30. letih. Reforma Wall Streeta predvideva uvedbo novih instrumentov za nadzor nad finančnimi tveganji, omogoča lažjo likvidacijo velikih propadajočih podjetij, uvaja novo agencijo in uvaja večje omejitve za banke.

VIX napoveduje volatilne mesece

Navdušenje vlagateljev nad največjim reševalnim paketov združene Evrope od njenega nastanka, je bilo kratkotrajno a vsaj za nekatere zelo donosno. Razviti indeksi so 10. maja uprizorili skok katerega nismo videli že lep čas, a kmalu je prišla streznitev. Že štiri dni za masovnim skokom so indeksi zaprli »gap« navzdol in zradirali dobičke v letošnjem celem letu. V času pisanja tega članka je ameriški indeks S&P z lahkoto prebil 200 dnevno povprečno sredino, od aprilskega lokalnega vrha pa je upadel že za 10 odstotkov, za toliko sta upadla tudi Nasdaq in Dow. Relativno gledano je to največja korekcija ameriškega trga po zlomu lanskega marca. Evropski indeksi so še bolj pod prodajnim pritiskom, dodatno breme pa je izguba na valuti. Tečaj EUR/USD je upadel vse do nivoja 1,214. Vrednost evra v primerjavi v dolarjem je od novega leta tako upadla že za 20 odstotkov. Indeks volatilnosti VIX prikazuje, da raven zaskrbljenosti na delniških trgih narašča in hkrati napoveduje turbulentne čase v naslednjih šestih mesecih. Njegova vrednost se je okrepila vse do nivoja 45 indeksnih točk, kar je sicer na polovici vrednosti iz krize v marcu 2009.

Evropske težave so drugačne od ameriških

Državni dolgovi »PIIGS« držav, ki v zadnjem času povzročajo največ glavobolov, so seveda bolj osredotočeni na evropske banke in imajo zelo malo vpliva na Ameriške finančne inštitucije. Evropske banke so seveda v slabšem položaju in bi lahko v najbolj pesimističnem scenariju z odpisi v samo treh državah (Španija, Italija in Portugalska) izgubile tretjino svojega kapitala. Načeloma pa so evropske banke sedaj z novim paketom pomoči zavarovane in bi ECB v najslabšem primeru odkupila vsa slaba posojila. Pozitivna stran tokratne finančne krize je tudi, da se ta odvija na precej drugačnih temeljih kot tista dobri dve leti nazaj v Ameriki. Globalno gospodarstvo je namreč v fazi okrevanja in pod vplivom masovnih monetarnih in fiskalnih ukrepov, ki podpirajo rast. Inflacija je nizka, kar omogoča centralnim bankam precej ohlapno politiko, globalni bančni sistem je v precej boljši finančni kondiciji kot je bil v letu 2007 in v bilancah bank je precej lažje odkriti tvegane inštrumente državnega dolga, kot pri ameriških bankah v njihovem primeru s hipotekarnimi posojili. Težave okrog državnih dolgov so seveda obvladljivi, zaupanje vlagateljev pa se bo vračalo malo dlje časa. 

TILEN ŠARLAH

Direktor sektorja upravljanja, ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana

tilen.sarlah@ilirika.si

Evropa | Evropski trg | ZDA