Twitter Modro Oko


Spremljajte Modro Oko na Twitter-ju.
 
30.oktober 2014

Brez komentarjev

Z Nemčijo ali brez nje?

Dogajanje na borznem trgu v preteklem tednu je minilo v znamenju objave poslovnih rezultatov ameriških in britanskih podjetij za tretje četrtletje letošnjega leta, ki so presegli pričakovanja analitikov. Borza je tako beležila največji tedenski porast na vseh ključnih delniških indeksov od januarja letos: ameriški indeks S&P 500 je zabeležil rast v višini 5,04 odstotkov, evropski STOXX 2,30 odstotkov, medtem ko je indeks MSCI trgov v razvoju zabeležil 1,66 odstotkov. Vse pa še zdaleč ni rožnato, saj se japonsko gospodarstvo še vedno opoteka, rast Kitajske pa dosega najnižje ravni od leta 2009. Največ težav nenazadnje pesti prav staro celino, ki predstavlja petino svetovne proizvodnje in se sooča s stagnacijo in deflacijo.

Kljub temu, da rezultati stresnih testov bank v evroobmočju niso postregli s pretirano negativnimi presenečenji – deloma povrnjeno zaupanje bi se lahko odrazilo tudi v gibanju tečajev v prihajajočih tednih -, se kar osem evropskih držav sooča z nevarnostjo »neizbežne črne luknje« v obliki deflacije. Situacijo dodatno zaostrujejo negativne napovedi za nemško gospodarsko rast kot tudi nemška obsedenost s politiko zategovanja pasu in njeno nasprotovanje uvedbi kvantitativnega sproščanja, kot ga poznajo v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem.

Res je, da je ECB prejšnji teden odkupila za 1,7 milijarde evrov kritih obveznic na sekundarnem trgu, pri čemer ocenjujejo, da naj bi bila ECB v nadaljevanju pripravljena kupiti okrog sedemdeset odstotkov vseh tovrstnih inštrumentov na sekundarnem trgu. Vendar pa se glavni evropski bankir, Mario Draghi, ne more sam boriti proti težavam, ki Evropo še naprej potrpežljivo čakajo. Velja namreč, da niti denarna politika niti morebitne strukturne reforme (katerim se uspešno izogibata tako Francija kot Italija) ne bodo dovolj za odpravo negotovosti v Evropi. Če upoštevamo zgolj dejstvo, da je Nemčija pet let zapored kršila pravila, določena v Paktu o stabilnosti in rasti (ta klesti proračunski primanjkljaj pod 3 odstotke BDP-ja) se vztrajanje pri fiksnem pravilu v kriznem obdobju zdi vse prej kot upravičeno. Še več – zdi se, da Evropa šele zdaj mukoma osvaja lekcijo, ki so se jo ZDA naučile pred osemdesetimi leti v času velike depresije. Denarna in fiskalna politika morata delovati v soglasju za doseganje cilja cenovne in finančne stabilnosti. Fiskalna politika je nujna, saj se lahko s povečanjem državnega dolga ustvarijo nova delovna mesta, ki vodijo k rasti – ne pa, da s politiko zategovanja pasu upamo, da bo rast nastopila kot stranski učinek.

Skrajni čas je torej, da Nemčija ‘vodi ali odide’ iz evroobmočja, če parafraziram investitorja Sorosa, in tako preseka krog deflacije, višanja donosa državnih obveznic perifernih držav (kot se je nedavno tega zgodilo v Grčiji), nizke gospodarske rasti ter višanja brezposelnosti (zaposlenost med mladimi v Italiji in Španiji je denimo že presegla 40 odstotkov). Nenazadnje nas ta začarana spirala ponovno privede k pomanjkanju politične volje. Težko je namreč razumeti neutemeljene strahove Nemcev pred višjo inflacijo (ki bi v časih krize dopuščala večji manevrski prostor denarni politiki) kot tudi neusklajene interese in vztrajanje pri zakonskih določilih, ki se preverjeno ne obnesejo. Vsakemu, ki se zaveda, da vojska napreduje s hitrostjo najšibkejšega, je jasno, da je čas za spremembe nastopil že dolgo tega.

16.oktober 2014

Brez komentarjev

Ekonomski podatki vodijo v korekcijo

Svetovni delniški indeksi v tekočem tednu povečini izgubljajo na svoji vrednosti. Razloge za povečan prodajni pritisk gre pripisati špekulacijam o zmanjševanju denarnih spodbud ameriškemu gospodarstvu s strani centralne banke FED, očitnim znakom ohlajanja gospodarske aktivnosti na območju EU ter nekaterim neprepričljivim rezultatom poslovanja podjetij v tretjem četrtletju. Omenjeni faktorji so na trg ponovno prinesli precej nervoze in tako poskrbeli za povečano volatilnost le teh. Sveži namigi da naj bi FED že v prvem četrtletju 2015, prvič po finančni krizi zvišal obresti, povečujejo zaskrbljenost ter verjetnost za nekoliko večji popravek vrednosti delniških indeksov in ne zgolj kozmetične narave čemur smo bili priča v zadnjih treh letih. V iskanju varnega zavetja so vlagatelji svoje naložbe usmerjali v obveznice ter zlato, ki so pridobivali na vrednosti. Donosnost državnih ameriških desetletnih obveznic se je krepko približala dvema odstotnima točkama, medtem ko znaša donos 10-letnih nemških državnih obveznic približno 0,77 odstotnih točk.

Na evropski prehlad podkrepljen z geopolitičnimi trenji kažejo zadnji makroekonomski podatki iz Nemčije. Zaupanje v nemško gospodarstvo se je znižalo že 10. mesec zapored in je najnižje v zadnjih 23 mesecih, nakazuje raziskava nemškega Centra za evropske raziskave (ZEW). Kazalnik zaupanja vlagateljev se je oktobra znižal za 10,5 točke na minus 3,6 točke. Nemška vlada je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Kljub temu pa so v Berlinu napovedali, da se ne bodo odmaknili od stroge javnofinančne discipline.

Mešano sliko kažejo četrtletni poslovni rezultati, ki so jih te dni začele objavljati vodilne korporacije. Ameriški velikan Johnson & Johnson je v tretjem četrtletju v medletni primerjavi zabeležil 59-odstotno rast čistega dobička. Pomemben razlog za to je dejstvo, da mu je uspelo globalno prodajo farmacevtskih proizvodov povečati za 18 odstotkov. Dobiček ruskega Gazproma pa je zaradi plinskega spora z Ukrajino v prvem polletju letos upadel za 23 odstotkov. Plinski velikan je v prvem polletju ustvaril 450,58 milijarde rubljev čistega dobička (8,7 milijarde evrov), potem ko je družba vknjižila okoli štiri milijarde dolarjev (3,16 milijarde evrov) izgube zaradi ukrajinskega dolga za plin.

3.oktober 2014

Brez komentarjev

Pivo se peni

Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostih papirjev v preteklem tednu ni postreglo z bistvenimi spremembami. Osrednji delniški indeks SBITOP se praktično ni spremenil, njegova vrednost pa trenutno niha okoli nivoja 835 indeksih točk. Še najbolj je na trg vplivala novica glede privatizacije Telekoma. Tokrat so bile informacije s strani vlade bolj trdne glede nadaljevanja prodajnega postopka, cena delnice pa se je posledično premaknila v območje tik pod 150 evrov, kar neformalne informacije omenjajo kot okvirno ceno, ki naj bi jo potencialni snubci ponujali v postopku zbiranja nezavezujočih ponudb. Veliko večjo pozornost pa vlagatelji v zadnjem času namenjajo delnicam Pivovarne Laško. Cena delnice se je zgolj v preteklem tednu podražila za približno pet odstotkov, na trgu pa odmevajo tudi večji lastniški premiki, saj je v zadnjih dveh tednih preko trga v več svežnjih zamenjalo lastnika več kot 11 odstotkov vseh izdanih delnic, pri čemer so na strani prodajalcev nastopale predvsem banke. Omenjeni premiki so povezani z napovedano dokapitalizacijo družbe in izvedbo mednarodnega procesa iskanja ustreznega vlagatelja za pridobitev pomembnega deleža v lastništvu, kar lahko na koncu privede tudi do prevzema družbe. Glede na splošno zanimivost pivovarskega sektorja interes za nakup Pivovarne Laško zagotovo ne bi smel izostati, po vsej verjetnosti pa si bo vlagatelj, še posebej če bo to strateški, poskušal zagotoviti večinski delež. V tem kontekstu pa bo za trenutne kupce in njihovo strategijo uspešnega izhoda iz lastništva izredno pomembno, kako visoka bo dokapitalizacijska cena in koliko novih delnic bo izdanih, o čemer bo po zaključku iskanja vlagatelja za dokapitalizacijo odločala skupščina. Pomembni lastniški premiki pa se obetajo tudi v domačem naftnemu trgovcu Petrolu. Aktivnosti za prodajo osem odstotkov delnic družbe, ki so v lasti Gorenjske banke in Istrabenza, so se že pričele. Pri trenutni tržni ceni omenjeni paket osmih odstotkov delnic predstavlja približno 50 milijonov evrov, glede na postopek pa je mogoče, da se bo paket razdelil na večje število investitorjev. Za malenkostno večjo privlačnost naložbe je v preteklem tednu poskrbela tudi vlada, ki je naftnim trgovcem dovolila povečanja marže na pogonska goriva, liberalizacija določanja cen goriv, ki bi bistveno bolj vplivala na prodajno ceno, pa je očitno še oddaljen dogodek. Zaključek omenjene prodaje, ko se bodo razgalili prodajna cena in kupci, bo vplival tudi na ceno delnice na trgu, obenem pa je na osnovi omenjenih postopkov mogoče pričakovati tudi vpliv na ostale pomembnejše delnice na trgu.

2.oktober 2014

Brez komentarjev

ECB vs Fed

Znaki ohlajanja gospodarske aktivnosti na območju EU, namigi ter ugibanja glede pričetka dviga obrestnih mer s strani ameriške centralne banke FED, za povrhu vsega pa še ljudska vstaja v Hong Kongu, ki je prišla ravno v času, ko se pojavljajo vse večja ugibanja glede poteka prihodnje transformacije kitajske ekonomije iz gospodarstva, kjer pretežno aktivnost poganjajo državne investicije, v gospodarstvo, katerega bo poganjala potrošniška družba, skrbijo za nemir pri večini vlagateljev.

Indeks nabavnih direktorjev PMI za območje EU je nakazal, da se rast proizvodnje aktivnosti zmanjšuje hitreje od pričakovanj. Negativno je presenetil nemški indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki meri upad ali rast industrijske proizvodnje, in je septembra dosegel komaj 49,9. Vrednosti indeksa pod 50 indeksnih točk nam nakazujejo krčenje industrijske proizvodnje. Dodatno skrb snovalcem monetarne politike v evrskem območju povzroča tudi šibka inflacija, ki po podatkih Eurostata vse bolj kaže svoje zobe. Eurostat septembrsko inflacijo v evrskem območju na letni ravni ocenjuje na 0,3 odstotno. Inflacija v evrskem območju pa je na najnižji ravni od leta 2009.

Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je v zadnjih izjavah nakazal, da zaradi zadnjih indicev, kateri kažejo na upočasnjen moment gospodarskega okrevanja v območju EU, ECB pripravljena na lansiranje novih nekonvencionalnih ukrepov. Vlagatelji ravno v tekočem tednu pričakujejo dodatne podrobnosti o planu odkupov naložb s katerimi bo poskušala ECB vzpodbuditi trenutno stagnirajočo evropsko gospodarsko aktivnost.

Štafetna palica se vse bolj predaja v roke ECB. Namreč na drugi strani Atlantika se soočajo s precej drugačnimi skrbmi in ameriški FED se vse bolj bliža trenutku dviga temeljne obrestne mere na kar nakazuje tudi tretja ocena ameriškega ministrstva za trgovino, ki kaže da je Ameriško gospodarstvo v letošnjem drugem četrtletju na letni ravni zabeležilo 4,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), rast pa je bila glede na predhodnjo oceno višja za 0,4 odstotne točke, hkrati pa je bila tudi najhitrejša po koncu leta 2011.

26.september 2014

Brez komentarjev

Mednarodni trgi

Trgovanje na svetovnih trgih ostaja v precepu monetarnih politik ter geopolitičnih trenj, ki ne dajejo signalov umirjanja razmer. K boljšemu razpoloženju prispeva upanje, da bo ECB pospešila stimulacijske ukrepe. Evro je prvič po juliju 2013 zdrsnil pod 1,28 dolarja. Gospodarsko razpoloženje v Nemčiji se je septembra poslabšalo že peti mesec zapored in upadlo na najnižjo raven v 17 mesecih. Vrednost kazalca gospodarske klime, ki ga izračunava inštitut Ifo iz Münchna, se je znižala s 106,3 točke na 104,7 točke. Padec razpoloženja je bil pričakovan, analitiki pa opozarjajo, da gospodarstvo izgublja zagon. Na drugi strani pa podporo trgu daje Evropska Centralna Banka, ki želi inflacijo približati dvema odstotkoma ter v izjavah tržnim udeležencem sporoča, da utegne monetarna politika daljše obdobje ostati ohlapna in da banka razmišlja o začetku odkupovanja obveznic, kot je s programom QE (kvantitativno sproščanje) vsa leta krize počel ameriški Fed.

« Starejši zapisi