Twitter Modro Oko


Spremljajte Modro Oko na Twitter-ju.
 
14.april 2014

Brez komentarjev

Privatizacijski ples

Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je dobilo svež zagon z uspešno zaključeno prodajo večinskega paketa delnic Heliosa tujemu strateškemu partnerju in s tem povezanim pričakovanjem vpliva denarja na trg, k optimističnemu razpoloženju pa je prispevala tudi novica o prvih konkretnih korakih svetovalca pri privatizaciji Telekoma.

Osrednji delniški indeks je tako na krilih pozitivnih novic pričel naraščati, večje zanimanje pa je bilo mogoče spremljati pri vseh pomembnejših delnicah, ki kotirajo na trgu. Telekomova delnica se je po preskoku v območje med 140 in 150 evrov umirila, kar je bilo pričakovano, saj se je trg že skoraj dotaknil spodnje meje nekaterih ocen o potencialni prevzemni ceni. Tokrat so bile bolj v ospredju ostale delnice. Pozitivni trend se je nadaljeval pri delnicah Aerodroma, ki je prav tako uvrščen na seznamu podjetij za prodajo. Po konsolidaciji cene okoli nivoja 40 evrov za delnico je za tokratni preboj na višje nivoje poskrbela informacija o predlagani dividendi. Uprava bo namreč predlagala skupščini delničarjev, naj glasuje o dividendi, ki znaša kar 9,16 evra na redno delnico, kar pri trenutni ceni pomeni kar približno 20 odstotni dividendni donos. Vsekakor je to zelo lepa dividenda, s katero bodo delničarji, v kolikor bo predlog izglasovan, počrpali levji delež bilančnega dobička iz podjetja pred prodajo in prepustili potencialnemu strateškemu ali finančnemu investitorju letališki posel. Lepo rast v zadnjih obdobju dosega tudi delnica Pozavarovalnice Sava. Trgovanje z delnico je v zadnjem obdobju podprto s povpraševanjem vlagateljev, ki v želji po nakupu potiskajo ceno višje, optimizem pa razen splošnega trenutnega stanja na domačem kapitalskem trgu spodbujajo tudi poslovni rezultati in napovedi za letošnje poslovno leto. Na ravni skupine je Pozavarovalnica Sava v letu 2013 kljub učinkom odpisov podrejenih bančnih obveznic vknjižila za 15,6 milijona evrov čistega dobička, za letošnje leto pa skupina napoveduje rast konsolidirane kosmate premije v višini 15 odstotkov in čisti dobiček, ki bo znašal 24 milijonov evrov, kar predstavlja 50 odstotno rast glede ne leto 2013.

Na Ljubljansko borzo se je tako v zadnjem obdobju vrnil optimizem, ki v dobršnem delu temelji na pričakovani privatizaciji in uspešno izvedenih postopkih prodaj domačih podjetij. Prvi koraki v smer prodaj so bili že storjeni, vztrajanje in morebitni uspehi pri procesu privatizacije pa bodo imeli pomemben vpliv pri nadaljnjem trendu gibanja delnic na Ljubljanski borzi.

17.februar 2014

Brez komentarjev

NIŽJA ZAHTEVANA DONOSNOST ZA DOLG

Trgovanje na Ljubljanski borzi v preteklem tednu ni postreglo z bistvenimi spremembami. Osrednji delniški indeks SBITOP je pridobil malenkostno manj kot odstotek, njegova vrednost pa se je ves teden zadrževala tik pod nivojem 700 indeksnih točk. Še največ zanimanja so v preteklem tednu investitorji pokazali za delnice Pozavarovalnice Sava. Njihova vrednost se približuje meji 10-ih evrov, v petek pa se je cena ustavila pri 9,7 evra oziroma skoraj 8 odstotkov višje kot teden prej. Pozitivno se je v preteklem tednu trgovalo tudi z delnicami Luke Koper, ki so pridobile dobre 3 odstotke, trgovanje z ostalimi delnicami pa je potekalo relativno mirno. Tudi tistimi, ki so na privatizacijskem seznamu. Delnice Aerodroma so tako obstale pri tečaju 33 evrov, na trgovanje pa ni imela vpliva niti objava nerevidiranih podatkov o poslovanju za lansko leto. Število potnikov na letališču se je v preteklem letu glede na predhodno povečalo za 10 odstotkov, za dobre 4 odstotke pa se je okrepila tudi količina oskrbljenega tovora. Slednje se je odrazilo v 1,4 odstotni rast prihodkov, ki so znašali 31,3 milijona evrov, čisti dobiček pa je obstal na ravni iz leta 2012 in je znašal 5,2 milijona evrov. Aerodrom je obenem v letu 2013 ustvaril 10,7 milijona evrov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo, kar pomeni, da je razmerje med tržno kapitalizacijo, upoštevaje tako redne kot prednostne delnice, in EBITDA z rastjo cene delnice v zadnjem obdobju preseglo 11-kratnik, kar ni več nizka številka. Sicer pa kar nekaj manevrskega prostora pri privatizacijski ceni dopušča bilanca družbe, v kateri na eni strani ni dolga, na drugi strani pa se nahaja kar konkreten znesek kratkoročnih naložb.

Bolj živahno pa je bilo v preteklem tednu na trgu domačih državnih obveznic. Po uspešni izdaji 5 in 10 letnih dolarskih obveznic, za katero je med tujimi investitorji vladalo veliko zanimanje in s katero je država zbrala 3,5 milijarde dolarjev, se je okrepilo zanimanje tudi za domače države obveznice, ki so denominirane v evru. Zahtevani donosi za obveznice vseh ročnosti so se tako v preteklem tednu opazno znižali, cene obveznic pa so posledično rasle. Investitorji so tako sprejeli rezultat izdaje dolarskih obveznic z optimizmom, seveda pa bodo na makroekomskem področju morali slediti nadaljnji ukrepi, v kolikor želimo, da se stroški zadolževanja obdržijo na trenutni ravni oziroma da se dodatno znižajo.

6.januar 2014

Brez komentarjev

Dogajanje na razvitih trgih v preteklem letu

Globalna gospodarska rast in proizvodnja sta se s koncem lanskega leta še okrepili. Odločilno vlogo je pri tem prispevala ekonomija v ZDA, kjer se je rast proti koncu leta spet okrepila. Vendar so bile v celotnem preteklem letu makroekonomske razmere še vedno krhke, saj je bila recimo gospodarska rast v Evropi v preteklem letu še vedno negativna. Prav zaradi relativno trhlih gospodarstev so gospodarsko aktivnost v lanskem letu dodatno vzpodbujale centralne banke, in sicer tako Ameriška centralna banka (v nadaljevanju FED), kakor tudi Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB), ki sta z ekspanzivnim delovanjem ter politiko nizkih obrestnih mer v dobri meri podpirale gospodarstva, s tem pa tudi borze na razvitih (zahodnih trgih), ki so tako v preteklem letu povečini dosegle dvoštevilčne rasti, pri čemer so najboljši indeksi zrasli celo preko 20 odstotkov.
Rast indeksov na razvitih trgih je sicer prehitevala rast dobičkov, indeksi so zrasli močneje, kot so v povprečju dobički teh podjetij. Tako lahko le okoli 50 % rasti indeksov pripišemo tudi rastem dobičkov, ostala polovica gre pripisati rastem P/E kazalca oz. zmanjšanju premije za (delniško) tveganje. Z vidika vrednotenj so ameriške delnice vrednotene trenutno na P/E razmerju okoli 17 (dobički v zadnjem letu) in so z zgodovinske perspektive že na zgornjih nivojih. Cenejše so delnice v Evropi, kjer je dinamika rasti boljša, saj naj bi evropska gospodarska rast šele v letošnjem letu prešla v pozitivno območje. S tem je dinamiki rasti dobičkov pri evropskih podjetjih večja. Evropske delnice so cenejše (glede na ameriške) tudi glede P/B kazalca, in sicer za okoli 30 odstotkov. Ta podcenjenost se je v preteklosti že odsevala v boljši rasti. Za nadaljnjo rast delnic bo pomembno predvsem stabilno okolje, s pozitivno gospodarsko rastjo in nizko inflacijo, ki bo ohranjala vzpodbudno monetarno politiko največjih centralnih bank.

Slika: gibanje nemškega indeksa DAX v letu 2013

DAX

11.december 2013

Brez komentarjev

Pregled trga 11.12.2013

Pregled trga
Trgovalni dan na Wall Streetu se je končal z nižjimi vrednostmi osrednjih indeksov. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 15.973,13 točke, kar je za 52,40 točke oz. 0,33 odstotka manj kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 8,26 točke oz. 0,20 odstotka in se ustavil pri 4060,49 točke. Vlagatelji so se osredotočali na morebitne signale ameriške centralne banke (FED), ki bi pojasnila usodo stimulacijskih ukrepov odkupovanja državnih obveznic.
Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) in Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC) sta brez ugovora potrdili nova pravila poslovanja ameriških bank, ki zmanjšujejo tveganja ponovitve velikih finančnih kriz, kot je bila zadnja leta 2008. Tako imenovano Volckerjevo pravilo morajo potrditi še tri regulativne agencije.
Iz General Motors (GM) so sporočili da bo dosedanjega izvršnega direktorja Dan Akersona na čelu podjetja z 15 januarjem zamenjala Mary Barra. Imenovanje Barre je sledilo potem ko so iz ameriške vlade sporočili, da so prodali zadnji delež avtomobilskega giganta.
Ameriška podjetja so oktobra prijetno presenetila s povečevanjem svojih zalog na debelo in njihovo prodajo, kar bo v naslednjih dneh analitike prepričalo, da spremenijo svoje dosedanje napovedi o okrog dvoodstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju letošnjega leta.

11.12.2013 – MODRO OKO – KRATEK PREGLED TRGOV

10.december 2013

Brez komentarjev

Pregled trga 10.12.2013

Pregled trga
Trgovanje na Wall Streetu se je končalo s pozitivnimi indeksi, potem ko so vlagatelji umirili špekulativna ugibanja o pričetku ter obsegu krčenja izrednih stimulacijskih ukrepov Federal Reserve (FED). Na to da ameriška centralna banka v tem letu še ne razmišlja o krčenju vzpodbud, kaže tudi oslabljena dolarska valuta. Tečaj EURUSD je tako okrepil svoj položaj nad mejo 1,3700. Današnji koledar ekonomskih novic, vlagateljem ne bo ponudil veliko novega, udeleženci na trgih bodo pozornost namenili revidiranim številkam italijanskega BDP-ja, ter podatkom o industrijski proizvodnji v VB, Franciji, Italiji ter Grčiji. Vrednost indeksa VIX (indeks volatilnosti) je upadla za 2,18 odstotka, v območje pri 13,5 indeksnih točk.
Velika večina ameriških ekonomistov glede na anketo Nacionalnega združenja poslovnih ekonomistov (Nabe) pričakuje, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v prvih treh mesecih prihodnjega leta začela zmanjševati obseg izrednih stimulacijskih ukrepov.
Glavni kazalci finančnega zdravja evropskih bank bodo pod pritiskom tudi v letu 2014, je v danes objavljenem poročilu ocenila bonitetna hiša Moody’s. Za popolno ozdravitev bank po finančni in dolžniški krizi bo tako potrebnega še nekaj časa, poudarjajo v agenciji.
European Aeronautic Defense and Space Co. NV (EAD) je predstavil obsežen program prestrukturiranja v enotah civilnega ter obrambnega programa. Med predvidenimi ukrepi do leta 2016 za zagotovitev konkurenčnosti je tudi ukinitev 5800 delovnih mest.

10.12.2013 – MODRO OKO – KRATEK PREGLED TRGOV

« Starejši zapisi