Twitter Modro Oko


Spremljajte Modro Oko na Twitter-ju.
 
23.junij 2014

Brez komentarjev

Kitajska in bančništvo v senci

Med državami v ravoju predstavlja Kitajska še vedno paradnega konja, ki z vidika deleža v svetovnem gospodartvu daje še vedno največji prispevek k svetovni gospodarski rasti. Zato tudi tveganje prehitrega ohlajanja Kitajskega gospodarstva predstavlja ne samo tveganje za razvjijajoče se gospodarske regije, temveč tudi za ves razviti svet. Pri tem se kot ključni vzrok tveganja še vedno najbolj izpostavlja pregreti nepremičninski trg in posledične konsekvence na finančnin sistem. Ta korelcija je danes znana že marsikomu od leta 2008 naprej. Tako kot so ameriške banke iz potrebe po večjem zaslužku slušale na različne načine izkoristiti ohlapne regulatorne omejitve, se že vrsto let podobnih manevrov poslužujejo tudi kitajske banke preko različnih »senčnih« oblik kreditiranja. Ker kitajskim bankam ni dovoljeno kreditirati panog, ki veljajo za panoge s prezežno kapaciteto, so se banke takega kreditiranja z višijimi pribitki lotile preko posebnih skladov (trusts). Čim je regulativa posegla tudi v omejitve za tovrsten sklade, so se bake že lotile novih pristopov in tako prenesle pravice iz naslova bolj tveganega kreditiranja na nove produkte, kar jim nenazadnje pomaga tudi pri izračunavanju določenih finančnih kazalcev (kapitalska ustreznost, delež posojil na depozite). Kreditiranje preko senčnega bančništva je v lanskem letu doseglo že več kot tretjino celotne letne kitajske kreditne rasti, ki pa se iz leta v leto niža. Senčno bančništvo je tako precej vpeto v kreditiranje nepremičniskega in slabo stoječih sektorjev, ki prav zaradi tega prinašajo večje obresti dokler jih lahko. Drugi problem zasebnih financ predstavlja tudi medsebojno kreditiranje in garancije podjetij, kar lahko ob kontinuiteti poslabšanja povzroči dodatne težave finančnemu sektorju. Kitajke banke so v zadnjem obdobju izdajale prednostne delnice, da bi si tako le zagotovile dodatne kapitalske rezerve v primeru potrebnih odpisov. Poleg tega tudi vrednotenja kitajskih bank že vključujejo določen diskont v primejavi z ostalimi svetovnimi bankami. Vendar pomemben preizkus zaupanja v senčne produkte bank se bo pokazal še v letošnjem letu, ko naj bi zapadlo čez 400 milijard dolarjev tovrstnih dolžniških izdaj.

23.maj 2014

Brez komentarjev

Naložbeni namig

Komentar trga

Nadaljevanje okrevanja ameriškega gospodarstva ter rezultati poslovanja podjetij v prvem letošnjem četrtletju, so v tekočem tednu v ozadje potisnili novice iz vzhodne Evrope, ki so v zadnjem času skrbele za nekoliko več negotovosti. Vse nižja brezposelnost in postopno oživljanje inflacijskih pričakovanj v ZDA namigujejo na skorajšnjo prekinitev denarnih spodbud, medtem ko je Evropa, zaradi anemične gospodarske rasti in deflacijskih groženj, v pričakovanju novih izrednih ukrepov Evropske centralne banke. Območje evra se še naprej sooča z šibko inflacijo ter anemično gospodarsko rastjo. Evro območje je v prvem četrtletju zabeležilo 0,2 % gospodarsko rast (0,8 % na letni ravni), približno polovico držav pa je zabeležila negativno gospodarsko rast. Paradni konj evropskega gospodarstva je še naprej Nemčija, ki je v prvem četrtletju zabeležila 0,8 % gospodarsko rast. Vlagatelji zaradi omenjenih faktorjev vse bolj pričakujejo izredne ukrepe ECB, kjer se premiki do neke mere že poznajo na valutnem trgu, kjer vrednost valutnega para EURUSD v zadnjih dneh popušča.

Naložbeni namig – DOW CHEMICAL (dow US)

Diverzificirano podjetje s široko paleto izdelkov s področja kemične industrije. S proizvodi ter storitvami pokrivajo panoge kmetijstva, gradbeništva, energetike, transporta, zdravja in medicine, proizvodov za vsakdanjo rabo… Delnica je zanimiva zaradi:

- V prvem kvartalu (Q1 2014) je podjetje objavilo 75% večji dobiček. Večji dobiček je posledica racionalizacije poslovanja ter porasta marž.
- Potencial rasti prihodkov na področju nove liste proizvodov za področje kmetijstva.
- Napoved višje dividende ter programa odkupa lastnih delnic.

16.maj 2014

Brez komentarjev

ZAUPANJE V PRIVATIZACIJO

Slovenski borzni trg še vedno močno verjame v nadaljevanje že začetih privatizacijskih postopkov, ki že nekaj časa veljajo za enega izmed najbolj pomembnih vodil pri gibanju domačega delniškega trga. Odstop predsednice vlade in predčasne volitve te vere niso zamajale. Trg je negativno zanihal zgolj po znanih rezultatih volitev znotraj vladajoče stranke, nihaj pa je bil izredno kratkega značaja, saj so se delnice predvsem tistih podjetij, katerim se išče nov lastnik, v nekaj dneh vrnile oziroma celo presegle do tedaj najvišje nivoje.
Da se privatizacijski proces aktivno nadaljuje pa je mogoče razbrati tudi iz razpoložljivih informacij. V postopku prodaje večinskega paketa Aerodroma Ljubljane je svetovalec lastnikov v preteklem tednu že zaključil krog zbiranja nezavezujočih ponudb zainteresiranih vlagateljev, s čimer bo lahko izluščil najbolj resne kandidate, nadaljuje pa se tudi prodaja Telekoma. Po zbiranju interesa potencialnih vlagateljev bo sledila naslednja faza zbiranja nezavezujočih ponudb, v katero so po neuradnih informacijah povabljena tri podjetja iz telekomunikacijske panoge in več finančnih investitorjev.
Zanimanje za delnice, ki so vključene v proces privatizacije, se na trgu tako nadaljuje, vlagatelji pa svoje priložnosti iščejo tudi v drugih zgodbah. Ena od takšnih je izplačilo dividend za preteklo poslovno leto. Namreč nahajamo se oziroma prihajamo v čas skupščin, kjer delničarji odločajo o delitvi lanskega dobička. V primeru Aerodroma, ki bo izplačal rekordne dividende, se je že uprava odločila, da pred prodajo družbe novemu lastniku med obstoječe lastnike razdeli celotni bilančni dobiček, enako pa od družbe Telekom z vlaganjem nasprotnih predlogov za glasovanje zahtevajo delničarji. Skupščina bo tako konec meseca glasovala o dividendi, ki po najvišjem predlogu znaša 10 evrov. Glede na želje delničarjev bi se lahko podobno zgodilo tudi v primeru Zavarovalnice Triglav. Uprava je že objavila sklic, v katerem predlaga glasovanje o dividendi v višini 1,1 evra na delnico, kar predstavlja približno tretjino bilančnega dobička. Glede na izkušnje iz preteklega leta pa ne bi bilo nikakršno presenečenje, v kolikor bi bila na koncu predlagana in izglasovana višja številka. Sicer pa bodo vlagatelji lahko iskali priložnosti za zaslužek na delniškem trgu tudi v objavi rezultatov borznih družb. V preteklem tednu je nekoliko mešane občutke pustila informacija iz Krke. Na ravni skupine je prodaja zrasla za dober odstotek, dobiček iz poslovanja je porasel za 8 odstotkov, grenak priokus pa je poročilo dobilo zgolj z objavo dobička, ki se je glede na enako obdobje lani zaradi tečajnih razlik znižal za 17 odstotkov. Velik delež prodaje v Vzhodni Evropi se je tako izkazal za dvorezni meč, tržišče sicer odlikuje lepa rast prodaje, vendar pa na teh trgih obstajajo tudi tveganja, ki so tokrat odnesla kar precej denarja. Poslovni rezultati družb so pomemben element pri določitvah vlagateljev in bodo še toliko bolj opazovani, ko se izpoje privatizacijska zgodba.

8.maj 2014

Brez komentarjev

Vlagatelji na preži

Nestabilnost v vzhodni Evropi, objave poslovnih rezultatov podjetij v prvem četrtletju ter gospodarski podatki skrbijo, da so vlagatelji nemirni ter vseskozi na preži. Razpoloženje vlagateljev je pokvarila eskalacija krize v Ukrajini, zaradi katere se mnogi bojijo negativnih učinkov na gospodarstvo. Na drugi strani pa vlagatelji vsako potezo ene ali druge strani, ki vodi v umiritev razmer zelo hitro nagradijo z višjimi cenami delnic. Med panogami je največ dinamike znotraj tehnološkega ter farmacevtskega sektorja, kjer prihaja do stopnjevanja prevzemnih aktivnosti. Ameriški koncern Pfizer v boju za prevzem britanskega farmacevta AstraZeneca ne popušča in je dvignil svojo ponudbo na 77 milijard evrov. V seriji farmacevtskih poslov v zadnjem času pa izstopa tudi nemški velikan Bayer s svojo 10,4 milijarde evrov vredno ponudbo za odkup Merckove enote za proizvodnjo izdelkov za osebno nego in zdravil za prodajo brez recepta. Tečaj delnice družabnega omrežja Twitter je upadel na na najnižje vrednosti po prvi javni ponudbi delnic v lanskem letu. Večji del zaslug gre pripisati tudi poteku 180-dnevnega roka od prve javne ponudbe, v katerem katerem zaposleni in prvi kupci delnic niso smeli prodati.

Znotraj indeksa S&P 500 je svoje poslovanje razkrilo 85 odstotkov podjetij ki sestavljajo omenjeni indeks. Sodeč po trenutnih objavah gre večino zaslug za izboljšano poslovanje podjetij pripisovati optimizaciji poslovanja, veliko manj pa rasti njihovih prihodkov. Omenjeni rezultati nam razkrivajo da podjetja z objavami dobička presegajo napovedi analitikov, medtem ko nam prodajne številke ne kažejo večjih presenečenj. Med zanimivejše napovedi sodi objava poslovnih rezultatov ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla Motors kateri je s svojo napovedjo razočaral analitike. Dobiček v prvem četrtletju je znašal 7 centov, podjetje pa je v obdobju strankam dostavilo 6429 vozil. Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 204 milijone evrov čistega dobička, kar je 33,8odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se znižali za 5,8 odstotka na 3,5 milijarde evrov, so sporočili iz družbe. Za slabše rezultate so okrivili tudi močan evro.

Medtem ko vlagatelji na dnevni ravni premlevajo vplive politične krize v Ukrajini in tveganje, da bi zaradi morebitnih gospodarskih sankcij s strani zahodnih držav kot tudi Rusije bilo pod vprašanjem evropsko in ne nazadnje tudi svetovno gospodarsko okrevanje, OECD svetovnemu gospodarstvu za letos napoveduje 3,4-odstotno rast, kar je 0,2 odstotne točke slabše od novembrske napovedi, medtem ko so za prihodnje leto ohranili napoved 3,9-odstotne rasti.

14.april 2014

Brez komentarjev

Privatizacijski ples

Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je dobilo svež zagon z uspešno zaključeno prodajo večinskega paketa delnic Heliosa tujemu strateškemu partnerju in s tem povezanim pričakovanjem vpliva denarja na trg, k optimističnemu razpoloženju pa je prispevala tudi novica o prvih konkretnih korakih svetovalca pri privatizaciji Telekoma.

Osrednji delniški indeks je tako na krilih pozitivnih novic pričel naraščati, večje zanimanje pa je bilo mogoče spremljati pri vseh pomembnejših delnicah, ki kotirajo na trgu. Telekomova delnica se je po preskoku v območje med 140 in 150 evrov umirila, kar je bilo pričakovano, saj se je trg že skoraj dotaknil spodnje meje nekaterih ocen o potencialni prevzemni ceni. Tokrat so bile bolj v ospredju ostale delnice. Pozitivni trend se je nadaljeval pri delnicah Aerodroma, ki je prav tako uvrščen na seznamu podjetij za prodajo. Po konsolidaciji cene okoli nivoja 40 evrov za delnico je za tokratni preboj na višje nivoje poskrbela informacija o predlagani dividendi. Uprava bo namreč predlagala skupščini delničarjev, naj glasuje o dividendi, ki znaša kar 9,16 evra na redno delnico, kar pri trenutni ceni pomeni kar približno 20 odstotni dividendni donos. Vsekakor je to zelo lepa dividenda, s katero bodo delničarji, v kolikor bo predlog izglasovan, počrpali levji delež bilančnega dobička iz podjetja pred prodajo in prepustili potencialnemu strateškemu ali finančnemu investitorju letališki posel. Lepo rast v zadnjih obdobju dosega tudi delnica Pozavarovalnice Sava. Trgovanje z delnico je v zadnjem obdobju podprto s povpraševanjem vlagateljev, ki v želji po nakupu potiskajo ceno višje, optimizem pa razen splošnega trenutnega stanja na domačem kapitalskem trgu spodbujajo tudi poslovni rezultati in napovedi za letošnje poslovno leto. Na ravni skupine je Pozavarovalnica Sava v letu 2013 kljub učinkom odpisov podrejenih bančnih obveznic vknjižila za 15,6 milijona evrov čistega dobička, za letošnje leto pa skupina napoveduje rast konsolidirane kosmate premije v višini 15 odstotkov in čisti dobiček, ki bo znašal 24 milijonov evrov, kar predstavlja 50 odstotno rast glede ne leto 2013.

Na Ljubljansko borzo se je tako v zadnjem obdobju vrnil optimizem, ki v dobršnem delu temelji na pričakovani privatizaciji in uspešno izvedenih postopkih prodaj domačih podjetij. Prvi koraki v smer prodaj so bili že storjeni, vztrajanje in morebitni uspehi pri procesu privatizacije pa bodo imeli pomemben vpliv pri nadaljnjem trendu gibanja delnic na Ljubljanski borzi.

« Starejši zapisi