Twitter Modro Oko


Spremljajte Modro Oko na Twitter-ju.
 
15.september 2014

Brez komentarjev

Razvijajoči se trgi

V zadnjih šestih mesecih so se delnice trgov v razvoju izkazale bolje od razvitih trgov. MSCI indeks razvijajočih trgov je v tem obdobju pridobil 23,41 odstotka (vse donosnosti so merjene v evrih), medtem ko je ameriški delniški indeks Dow Jones Industrial Average (DJIA) porasel za 13,13 odstotka. Največjo donosnost so dosegali delniški indeksi na brazilskem in indijskem delniškem trgu, medtem ko so nekoliko manjše rasti zaznali vlagatelji, ki so investirali v indonezijski in poljski delniški trg.

Pri naložbah v razvijajoče se trge je smiselno posebno pozornost nameniti valutnemu tveganju, saj to lahko občutno pripomore k donosu na tamkajšnjem delniškem trgu ali pa ga omeji.

Zanimivo je dejstvo, da je dolgoletna negativna soodvisnost med ameriškim dolarjem in delniškim indeksom trgov v razvoju v zadnjih šestih mesecih popustila. Ker v preteklih šestih mesecih krepitev dolarja proti preostali košarici valut ni negativno vplivala na donose trgov v razvoju, se v Goldman Sachu že sprašujejo, ali bo ECB prevzela pobudo gonilne sile za apreciacijo naložb trgov v razvoju. K lepim donosom delniških naložb v razvijajočih se trgih je pripomoglo tudi dejstvo, da so trgi beležili nižje cene v primerjavi z drugimi razvitimi delniškimi trgi (razmerje P/E razvijajočih se trgov trenutno znaša 13,66, razmerje P/E DJIA pa 15,56), poleg tega pa so bili med investitorji tudi nepriljubljeni in tehnično preprodani.

Vsi ti dejavniki so pripomogli k hitri rasti tečajev, zaradi katerih se vlagatelji po svetu že sprašujejo, kaj bi lahko pomenilo konec borzne evforije v razvijajočih se državah. Ob pregledu denarnega toka na posamezne trge lahko vidimo, da denar institucionalnih vlagateljev še naprej priteka na razvijajoče se trge, med katerimi sta po fundamentih sodeč najbolj priljubljena Indija in Kitajska. V Indiji investitorji pričakujejo uspešno izvedbo reform, ki jih je obljubil Narendra Modi, nov politični obraz po uspešnih volitvah, na Kitajskem pa vlagatelje spodbuja izjava vlade, ki naj bi se v prihodnje postopno umikala iz lastništva določenih podjetij.

5.september 2014

Brez komentarjev

Nova vlada in privatizacija

Obdobje objav polletnih poslovnih rezultatov je mimo. Investitorji so se odzvali na polletne predstave glavnih igralcev na borznem parketu, vendar pa večjih premikov tečajev trg kljub temu ni doživel. Pozitivno so vlagatelji sprejeli rezultate Luke Koper, ki je ob rasti prihodkov prikazala lep skok polletnega dobička, stabilno povpraševanje je mogoče opazovati tudi po delnicah Zavarovalnice Triglav, ki kljub upadajoči premiji kaže rast čistega poslovnega izida, bolj zadržano pa se zaradi rusko ukrajinskega konflikta, potencialnih sankcij in gibanja valut že nekaj časa trguje z delnicami Krke. Presenetljivo lepo rast cene pa je v zadnjem času doživela delnica Gorenja. Prihodki skupine so ob polletju presegli lansko številko za nekaj manj kot 2 odstotka, prav tako je skupina povečala dobiček iz poslovanja, po izgubi v lanskem prvem polletju pa je skupina tokrat izplavala iz rdečih številk. Trend poslovanja sicer kaže napredek, kljub temu pa rezultati predvsem z vidika dobičkonosnosti še vedno niso nekaj bleščečega. Večjo pozornost vlagateljev so v zadnjem obdobju pritegnila zlasti prizadevanja družbe glede prestrukturiranja poslovanja in zmanjševanja zadolženosti, katerih učinki se že kažejo in bi morali vplivati na rezultat v prihodnosti, to pa je pognalo ceno delnice preko 7 evrov.
Razen poslovnih rezultatov pa vlagatelje še vedno zelo zanima proces privatizacije, ki se je trenutno znašel v političnem kolesju. Vlagatelji verjamejo, da se bodo prevzemne zgodbe, ki se približujejo epilogu, uspešno zaključile, večja negotovost pa se pojavlja predvsem okoli privatizacije Telekoma, ki je z vidika velikosti in pomembnosti referenčen projekt. Koalicijska pogodba privatizaciji sicer ne nasprotuje, vendar pa je z vidika prodaje Telekoma pomembno, kako bo obravnavno vprašanje infrastrukture, ki naj bi ostala v državni lasti, zaradi česar se namiguje tudi na delitev Telekoma na infrastrukturni in storitveni del. Zaradi teh neznank se je tudi SDH, ki vodi postopek prodaje, odločil počakati na jasna stališča vlade, do nadaljnjega pa je postopek privatizacije zaustavljen. Vlagatelji so se v primeru Telekoma na informacije po pričakovanju odzvali negativno. Cena delnice se je pod prodajnimi naročili pričela spuščati, delničarji pa so zgolj v nekaj dneh izgubili kar nekaj odstotkov. V kolikor bi politične odločitve dejansko privedle do prekinitve privatizacije Telekoma, bi bil učinek na delnico Telekoma še večji, obenem pa se negativni novici ne bi uspelo izviti niti ostalim delnicam na trgu. Mnenja glede možnosti prekiniti privatizacijo Telekoma so si različna, manevrski prostor vlade je zaradi zavez in kredibilnosti Slovenije zagotovo omejen, vsekakor pa bo končna odločitev glede tega procesa opazno vplivala na Ljubljansko borzo.

27.avgust 2014

Brez komentarjev

Kolumbija proti Peru

Tako kot večina sveta se tudi Latinska amerika še naprej spopada z relativno nizko gospodarsko rastjo, ki naj bi v letošnjem letu znašala manj kot 2%, kar je najnižji podatek po letu 2009. Ključni dejavniki tega so: konec surovinskega buma, ki je dvignil regijo za več kot desetletje, priprave ameriškega FED k dvigovanju obrestne mere in številni lokalni ekonomski izzivi. Najbolj reprezentativna država za te trende v regiji tako še vedno ostaja Brazilija. Ohlajanje latinsko ameriškega gospodarstva pa vselej ni povsem v enakomerno znotraj regije. Andske države še vedno odstopajo od povprečja. Denimo Peru, ki je dolgo časa veljalo za najhitrejše gospodarsvo te regije z povprečno gospodarsko rastjo 6,4% v zadnjem desetletju, utegne že v letošnjem letu dohiteti Kolumbija se z več kot 4% rastjo BDP. Obe državi sta namreč gospodarko odprti izvoznici surovin, vendar z razliko v izvozni vsebini. Razlika je že v tem, da večji del izvoza v Peruju predstavljata baket in zlato, medtem, ko sta nafta in premog ključni izvozni surovini Kolumbije. Poleg tega se Kolumbija ponaša s številnimi implementiranimi reformami, ki že dajejo svoj prispevek k ekonomski rasti. Kolumbijska vlada je v letu 2012 znižala davke na plače in zvišala davke na dobiček, kar je dvignilo rast zaposlovanja ter implementirala fiskalno pravilo in znižala javno-finančni primankljaj pod 1% BDP. Poleg tege je vlada znižala hipotekarne obrestne mere preko dogovora z bankami in ekratnimi subvencijami, kar je pospešilo gradbeništvo. Nenazadnje njeno finančno ministrstvo pričakuje do 25 milijard USD zasebno-javnih investicij v infrastrukturo do leta 2108. Peru se v primerjavi s Kolumbijo v zadnjem letu spopada z nekoliko večjimi izzivi: s poslabšanjem trgovinske bilance zaradi padca valute, izvoza, vremensko pogojenih težav v ribištvu in poljedelstvu, zamude lokalnih državnih investicij zaradi korupcijskih škandalov in tehničnih problemov v dveh največjih rudnikih. V odogovor številnim težavam skuša država spodbuditi svoje gospodarstvo s povišnicami v javnem sektorju in dodatnem krediteranju malih podjetij v všini 1% BDP. Z odprtjem novih rudnikov bakra in dvigom proizvodnje bakra za 20% ter javno-zasebnih investicij v vrednosti 18 milijrad USD pa se pričakuje, da bo rast BDP Peruja v višini 6% v naslednjih dveh letih zopet prehitela Kolumbijo. Gledano naprej, bo tekma med latinsko ameriškimi državami še naprej prisotna in precej odvisna od surovinskih ciklov ter sposobnostjo od državnih politik, da te cikle čim bolj izkoristijo oziroma se jim prilagodijo.

23.junij 2014

Brez komentarjev

Kitajska in bančništvo v senci

Med državami v ravoju predstavlja Kitajska še vedno paradnega konja, ki z vidika deleža v svetovnem gospodartvu daje še vedno največji prispevek k svetovni gospodarski rasti. Zato tudi tveganje prehitrega ohlajanja Kitajskega gospodarstva predstavlja ne samo tveganje za razvjijajoče se gospodarske regije, temveč tudi za ves razviti svet. Pri tem se kot ključni vzrok tveganja še vedno najbolj izpostavlja pregreti nepremičninski trg in posledične konsekvence na finančnin sistem. Ta korelcija je danes znana že marsikomu od leta 2008 naprej. Tako kot so ameriške banke iz potrebe po večjem zaslužku slušale na različne načine izkoristiti ohlapne regulatorne omejitve, se že vrsto let podobnih manevrov poslužujejo tudi kitajske banke preko različnih »senčnih« oblik kreditiranja. Ker kitajskim bankam ni dovoljeno kreditirati panog, ki veljajo za panoge s prezežno kapaciteto, so se banke takega kreditiranja z višijimi pribitki lotile preko posebnih skladov (trusts). Čim je regulativa posegla tudi v omejitve za tovrsten sklade, so se bake že lotile novih pristopov in tako prenesle pravice iz naslova bolj tveganega kreditiranja na nove produkte, kar jim nenazadnje pomaga tudi pri izračunavanju določenih finančnih kazalcev (kapitalska ustreznost, delež posojil na depozite). Kreditiranje preko senčnega bančništva je v lanskem letu doseglo že več kot tretjino celotne letne kitajske kreditne rasti, ki pa se iz leta v leto niža. Senčno bančništvo je tako precej vpeto v kreditiranje nepremičniskega in slabo stoječih sektorjev, ki prav zaradi tega prinašajo večje obresti dokler jih lahko. Drugi problem zasebnih financ predstavlja tudi medsebojno kreditiranje in garancije podjetij, kar lahko ob kontinuiteti poslabšanja povzroči dodatne težave finančnemu sektorju. Kitajke banke so v zadnjem obdobju izdajale prednostne delnice, da bi si tako le zagotovile dodatne kapitalske rezerve v primeru potrebnih odpisov. Poleg tega tudi vrednotenja kitajskih bank že vključujejo določen diskont v primejavi z ostalimi svetovnimi bankami. Vendar pomemben preizkus zaupanja v senčne produkte bank se bo pokazal še v letošnjem letu, ko naj bi zapadlo čez 400 milijard dolarjev tovrstnih dolžniških izdaj.

23.maj 2014

Brez komentarjev

Naložbeni namig

Komentar trga

Nadaljevanje okrevanja ameriškega gospodarstva ter rezultati poslovanja podjetij v prvem letošnjem četrtletju, so v tekočem tednu v ozadje potisnili novice iz vzhodne Evrope, ki so v zadnjem času skrbele za nekoliko več negotovosti. Vse nižja brezposelnost in postopno oživljanje inflacijskih pričakovanj v ZDA namigujejo na skorajšnjo prekinitev denarnih spodbud, medtem ko je Evropa, zaradi anemične gospodarske rasti in deflacijskih groženj, v pričakovanju novih izrednih ukrepov Evropske centralne banke. Območje evra se še naprej sooča z šibko inflacijo ter anemično gospodarsko rastjo. Evro območje je v prvem četrtletju zabeležilo 0,2 % gospodarsko rast (0,8 % na letni ravni), približno polovico držav pa je zabeležila negativno gospodarsko rast. Paradni konj evropskega gospodarstva je še naprej Nemčija, ki je v prvem četrtletju zabeležila 0,8 % gospodarsko rast. Vlagatelji zaradi omenjenih faktorjev vse bolj pričakujejo izredne ukrepe ECB, kjer se premiki do neke mere že poznajo na valutnem trgu, kjer vrednost valutnega para EURUSD v zadnjih dneh popušča.

Naložbeni namig – DOW CHEMICAL (dow US)

Diverzificirano podjetje s široko paleto izdelkov s področja kemične industrije. S proizvodi ter storitvami pokrivajo panoge kmetijstva, gradbeništva, energetike, transporta, zdravja in medicine, proizvodov za vsakdanjo rabo… Delnica je zanimiva zaradi:

- V prvem kvartalu (Q1 2014) je podjetje objavilo 75% večji dobiček. Večji dobiček je posledica racionalizacije poslovanja ter porasta marž.
- Potencial rasti prihodkov na področju nove liste proizvodov za področje kmetijstva.
- Napoved višje dividende ter programa odkupa lastnih delnic.

« Starejši zapisi