Twitter Modro Oko


Spremljajte Modro Oko na Twitter-ju.
 
26.september 2014

Brez komentarjev

Mednarodni trgi

Trgovanje na svetovnih trgih ostaja v precepu monetarnih politik ter geopolitičnih trenj, ki ne dajejo signalov umirjanja razmer. K boljšemu razpoloženju prispeva upanje, da bo ECB pospešila stimulacijske ukrepe. Evro je prvič po juliju 2013 zdrsnil pod 1,28 dolarja. Gospodarsko razpoloženje v Nemčiji se je septembra poslabšalo že peti mesec zapored in upadlo na najnižjo raven v 17 mesecih. Vrednost kazalca gospodarske klime, ki ga izračunava inštitut Ifo iz Münchna, se je znižala s 106,3 točke na 104,7 točke. Padec razpoloženja je bil pričakovan, analitiki pa opozarjajo, da gospodarstvo izgublja zagon. Na drugi strani pa podporo trgu daje Evropska Centralna Banka, ki želi inflacijo približati dvema odstotkoma ter v izjavah tržnim udeležencem sporoča, da utegne monetarna politika daljše obdobje ostati ohlapna in da banka razmišlja o začetku odkupovanja obveznic, kot je s programom QE (kvantitativno sproščanje) vsa leta krize počel ameriški Fed.

18.september 2014

Brez komentarjev

Alibaba

Kitajski velikan za e-trgovino Alibaba bo predvidoma danes, 18.09.2014 ponudil delnice v prvi javni ponudbi (IPO). Alibaba je zaradi velikega zanimanja vlagateljev v zadnjih dneh dvignila predvideno ceno delnice v javni ponudbi, ki po novem znaša med 66 in 68 dolarji (prej od 60 do 66 dolarjev). Po oceni analitikov bo ta prva javna ponudba delnic dosegla nov rekord, saj naj bi z njo zbrali okoli 25 milijard dolarjev in gre za največji znesek javnih ponudb v zgodovini. Celotna vrednost podjetja glede na predvideno ceno v javni ponudbi znaša kar 168 milijard dolarjev.

Po izvedeni prvi javni ponudbi, katere rezultati bodo predvideno znani danes, bodo delnice uvrščene v trgovanje na borzo v New Yorku pod oznako BABA US, pri trgovalni dan z njimi pa bo predvidoma že jutri, 19.9.2014.

Alibaba Group je največji spletni trgovec na svetu in je mešanica ameriških spletnih velikanov Ebay, Paypal in Amazon, skupina pa ponuja tudi storitev za trgovce na debelo. Izdelkov ne prodaja neposredno, trgovcem nudi platformo za prodajo in plačilne storitve, podobno kot Ebay in Paypal. Na Kitajskem upravlja priljubljeno spletno trgovino Taobao in ima 279 milijonov aktivnih kupcev, ki sprovedejo 14,5 milijarde naročil letno.

Zanimanje vlagateljev za prvo javno prodajo privlači tudi poslovanje družbe. V zadnjem fiskalnem letu, ki se je končalo 31. marca letos, je Alibaba ustvarila za 8,5 milijarde dolarjev prihodkov in ob tem ustvarila za 4,4 milijarde dolarjev dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) ter 3,8 milijarde dobička, drugo letošnje četrtletje pa nakazuje na nadaljno močno rast poslovanja. Če upoštevamo zadnje 4 kvartale je skupina zabeležila 9,4 milijarde dolarjev prihodkov in 5,1 milijarde dobička. Ekonomija obsega je poskrbela tudi za drastično povečanje EBITDA marže, ki se je povečala na preko 50 odstotkov, tržna kapitalizacija ob upoštevanju predvidene cene v prvi prodaji pa predstavlja približno 33-kratnik čistega dobička v zadnjih 4-ih kvartalih.

Nakup delnic Alibabe je obenem tudi stava na prehod kitajske ekonomije, ki v veliki meri temelji na državnih investicijah, v ekonomijo, kjer bo rast poganjala potrošniška družba. Po ocenah kitajske agencije za internet (CNNIC) naj bi število uporabnikov z dostopom do interneta iz 618 milijonov v letu 2013 porastlo na 790 milijonov v letu 2016. Spletni nakupi na kitajskem so po podatkih iResearch-av letu 2013 predstavljali 8 odstotka vse kitajske potrošnje, pričakovana rast spletnih nakupov za obdobje 2013 – 2016 pa znaša 36,1 odstotka letno.

Prospekt za prvo javno prodajo si lahko ogledate tukaj.

18.september 2014

Brez komentarjev

Prihaja nov Minskyjev trenutek streznitve?

V času pisanja beležimo šesto obletnico usodnega bankrota investicijske banke Lehman Brothers – dogodka nepredvidljivih razsežnosti, ki je korenito posegel v denarno, fiskalno kot tudi strukturno politiko prav vseh držav po svetu, kot tudi v vsakdanje življenje na vseh celinah.

Kljub temu, da se je gospodarska rast v drugem četrtletju letošnjega leta po svetu okrepila, pa se je v Evropi skorajda zaustavila. Evropska centralna banka se še naprej giba po neznanem terenu: na prvem septembrskem zasedanju je znižala vse tri ključne obrestne mere ter hkrati naznanila, da nadaljnji ukrepi v obliki kvantitativnega sproščanja v stilu ameriškega Feda ali britanske Bank of England niso povsem izključeni. Ukrepi ECB so bili seveda sprejeti z namenom, da spodbudijo gospodarsko rast ter zaženejo agregatno povpraševanje. Po drugi strani pa je indeks Stoxx 600 v tem tednu padel prvič v zadnjih petih tednih. Med osrednjimi dejavniki, ki vplivajo na gibanje na evropskih finančnih trgih, je tudi prihajajoč referendum o škotski neodvisnosti. V pričakovanju tesnega rezultata je vrednost britanskega funta proti košarici svetovnih valut že padla, dve bančni skupini s sedežema na Škotskem (Lloyds in Royal Bank of Scotland) pa sta že napovedali selitev v Anglijo v primeru uspelega referenduma. Na drugi strani Atlantika pa osrednja beseda teče o denarni politiki in morebitnemu zvišanju ključne obrestne mere ameriškega Feda, kar zagotovo ne bo brez posledic na domačih kot tudi svetovnih finančnih trgih. Hkrati je sodček nafte Brent prvič v zadnjih 16 mesecih spustila pod mejo 100 USD, čedalje glasnejša pa so tudi poročila o upočasnitvi kitajskega gospodarstva ter o morebitnem nastanku nepremičninskega balona.

Po številnih nestandardnih monetarnih ukrepih, fiskalnih stimulativnih programih, dokapitalizacijah in brezbrižnosti politikov, ki so zavezani sprejeti le najnujnejše ukrepe v tolikšni meri, da se izognejo kolapsu finančnega sistema, se zastavljajo številna vprašanja. Takšno je na primer vprašanje o posledicah ameriške in britanske nekonvencionalne monetarne politike, ki bodo nastopile v državah v razvoju, pri čemer so dogodki v preteklih šestih letih že pokazali, da te države še zdaleč niso imune na dogajanja v najbolj razvitih gospodarstvih. Ni odveč tudi opozorilo švicarske Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki opozarja na čedalje večje prevzemanje tveganja s strani vlagateljev, ki si kljub negotovosti še naprej zatiskajo oči, to pa zastrašujoče spominja na nedavne dogodke iz leta 2007. Prav tako se vedno znova zastavlja vprašanje o nadaljnji poti Evropske unije kot tudi o njenemu ustroju, ki se šibi na steklenih nogah in ki poleg denarne unije nujno potrebuje tudi fiskalno unijo. Ob vsem tem bi bilo zaželeno, da še naprej velja slogan Evropske unije: »Združeni v različnosti,« a da se ta implementira v solidarnosti.

15.september 2014

Brez komentarjev

Razvijajoči se trgi

V zadnjih šestih mesecih so se delnice trgov v razvoju izkazale bolje od razvitih trgov. MSCI indeks razvijajočih trgov je v tem obdobju pridobil 23,41 odstotka (vse donosnosti so merjene v evrih), medtem ko je ameriški delniški indeks Dow Jones Industrial Average (DJIA) porasel za 13,13 odstotka. Največjo donosnost so dosegali delniški indeksi na brazilskem in indijskem delniškem trgu, medtem ko so nekoliko manjše rasti zaznali vlagatelji, ki so investirali v indonezijski in poljski delniški trg.

Pri naložbah v razvijajoče se trge je smiselno posebno pozornost nameniti valutnemu tveganju, saj to lahko občutno pripomore k donosu na tamkajšnjem delniškem trgu ali pa ga omeji.

Zanimivo je dejstvo, da je dolgoletna negativna soodvisnost med ameriškim dolarjem in delniškim indeksom trgov v razvoju v zadnjih šestih mesecih popustila. Ker v preteklih šestih mesecih krepitev dolarja proti preostali košarici valut ni negativno vplivala na donose trgov v razvoju, se v Goldman Sachu že sprašujejo, ali bo ECB prevzela pobudo gonilne sile za apreciacijo naložb trgov v razvoju. K lepim donosom delniških naložb v razvijajočih se trgih je pripomoglo tudi dejstvo, da so trgi beležili nižje cene v primerjavi z drugimi razvitimi delniškimi trgi (razmerje P/E razvijajočih se trgov trenutno znaša 13,66, razmerje P/E DJIA pa 15,56), poleg tega pa so bili med investitorji tudi nepriljubljeni in tehnično preprodani.

Vsi ti dejavniki so pripomogli k hitri rasti tečajev, zaradi katerih se vlagatelji po svetu že sprašujejo, kaj bi lahko pomenilo konec borzne evforije v razvijajočih se državah. Ob pregledu denarnega toka na posamezne trge lahko vidimo, da denar institucionalnih vlagateljev še naprej priteka na razvijajoče se trge, med katerimi sta po fundamentih sodeč najbolj priljubljena Indija in Kitajska. V Indiji investitorji pričakujejo uspešno izvedbo reform, ki jih je obljubil Narendra Modi, nov politični obraz po uspešnih volitvah, na Kitajskem pa vlagatelje spodbuja izjava vlade, ki naj bi se v prihodnje postopno umikala iz lastništva določenih podjetij.

5.september 2014

Brez komentarjev

Nova vlada in privatizacija

Obdobje objav polletnih poslovnih rezultatov je mimo. Investitorji so se odzvali na polletne predstave glavnih igralcev na borznem parketu, vendar pa večjih premikov tečajev trg kljub temu ni doživel. Pozitivno so vlagatelji sprejeli rezultate Luke Koper, ki je ob rasti prihodkov prikazala lep skok polletnega dobička, stabilno povpraševanje je mogoče opazovati tudi po delnicah Zavarovalnice Triglav, ki kljub upadajoči premiji kaže rast čistega poslovnega izida, bolj zadržano pa se zaradi rusko ukrajinskega konflikta, potencialnih sankcij in gibanja valut že nekaj časa trguje z delnicami Krke. Presenetljivo lepo rast cene pa je v zadnjem času doživela delnica Gorenja. Prihodki skupine so ob polletju presegli lansko številko za nekaj manj kot 2 odstotka, prav tako je skupina povečala dobiček iz poslovanja, po izgubi v lanskem prvem polletju pa je skupina tokrat izplavala iz rdečih številk. Trend poslovanja sicer kaže napredek, kljub temu pa rezultati predvsem z vidika dobičkonosnosti še vedno niso nekaj bleščečega. Večjo pozornost vlagateljev so v zadnjem obdobju pritegnila zlasti prizadevanja družbe glede prestrukturiranja poslovanja in zmanjševanja zadolženosti, katerih učinki se že kažejo in bi morali vplivati na rezultat v prihodnosti, to pa je pognalo ceno delnice preko 7 evrov.
Razen poslovnih rezultatov pa vlagatelje še vedno zelo zanima proces privatizacije, ki se je trenutno znašel v političnem kolesju. Vlagatelji verjamejo, da se bodo prevzemne zgodbe, ki se približujejo epilogu, uspešno zaključile, večja negotovost pa se pojavlja predvsem okoli privatizacije Telekoma, ki je z vidika velikosti in pomembnosti referenčen projekt. Koalicijska pogodba privatizaciji sicer ne nasprotuje, vendar pa je z vidika prodaje Telekoma pomembno, kako bo obravnavno vprašanje infrastrukture, ki naj bi ostala v državni lasti, zaradi česar se namiguje tudi na delitev Telekoma na infrastrukturni in storitveni del. Zaradi teh neznank se je tudi SDH, ki vodi postopek prodaje, odločil počakati na jasna stališča vlade, do nadaljnjega pa je postopek privatizacije zaustavljen. Vlagatelji so se v primeru Telekoma na informacije po pričakovanju odzvali negativno. Cena delnice se je pod prodajnimi naročili pričela spuščati, delničarji pa so zgolj v nekaj dneh izgubili kar nekaj odstotkov. V kolikor bi politične odločitve dejansko privedle do prekinitve privatizacije Telekoma, bi bil učinek na delnico Telekoma še večji, obenem pa se negativni novici ne bi uspelo izviti niti ostalim delnicam na trgu. Mnenja glede možnosti prekiniti privatizacijo Telekoma so si različna, manevrski prostor vlade je zaradi zavez in kredibilnosti Slovenije zagotovo omejen, vsekakor pa bo končna odločitev glede tega procesa opazno vplivala na Ljubljansko borzo.

« Starejši zapisi