Twitter Modro Oko


Spremljajte Modro Oko na Twitter-ju.
 
27.avgust 2014

Brez komentarjev

Kolumbija proti Peru

Tako kot večina sveta se tudi Latinska amerika še naprej spopada z relativno nizko gospodarsko rastjo, ki naj bi v letošnjem letu znašala manj kot 2%, kar je najnižji podatek po letu 2009. Ključni dejavniki tega so: konec surovinskega buma, ki je dvignil regijo za več kot desetletje, priprave ameriškega FED k dvigovanju obrestne mere in številni lokalni ekonomski izzivi. Najbolj reprezentativna država za te trende v regiji tako še vedno ostaja Brazilija. Ohlajanje latinsko ameriškega gospodarstva pa vselej ni povsem v enakomerno znotraj regije. Andske države še vedno odstopajo od povprečja. Denimo Peru, ki je dolgo časa veljalo za najhitrejše gospodarsvo te regije z povprečno gospodarsko rastjo 6,4% v zadnjem desetletju, utegne že v letošnjem letu dohiteti Kolumbija se z več kot 4% rastjo BDP. Obe državi sta namreč gospodarko odprti izvoznici surovin, vendar z razliko v izvozni vsebini. Razlika je že v tem, da večji del izvoza v Peruju predstavljata baket in zlato, medtem, ko sta nafta in premog ključni izvozni surovini Kolumbije. Poleg tega se Kolumbija ponaša s številnimi implementiranimi reformami, ki že dajejo svoj prispevek k ekonomski rasti. Kolumbijska vlada je v letu 2012 znižala davke na plače in zvišala davke na dobiček, kar je dvignilo rast zaposlovanja ter implementirala fiskalno pravilo in znižala javno-finančni primankljaj pod 1% BDP. Poleg tege je vlada znižala hipotekarne obrestne mere preko dogovora z bankami in ekratnimi subvencijami, kar je pospešilo gradbeništvo. Nenazadnje njeno finančno ministrstvo pričakuje do 25 milijard USD zasebno-javnih investicij v infrastrukturo do leta 2108. Peru se v primerjavi s Kolumbijo v zadnjem letu spopada z nekoliko večjimi izzivi: s poslabšanjem trgovinske bilance zaradi padca valute, izvoza, vremensko pogojenih težav v ribištvu in poljedelstvu, zamude lokalnih državnih investicij zaradi korupcijskih škandalov in tehničnih problemov v dveh največjih rudnikih. V odogovor številnim težavam skuša država spodbuditi svoje gospodarstvo s povišnicami v javnem sektorju in dodatnem krediteranju malih podjetij v všini 1% BDP. Z odprtjem novih rudnikov bakra in dvigom proizvodnje bakra za 20% ter javno-zasebnih investicij v vrednosti 18 milijrad USD pa se pričakuje, da bo rast BDP Peruja v višini 6% v naslednjih dveh letih zopet prehitela Kolumbijo. Gledano naprej, bo tekma med latinsko ameriškimi državami še naprej prisotna in precej odvisna od surovinskih ciklov ter sposobnostjo od državnih politik, da te cikle čim bolj izkoristijo oziroma se jim prilagodijo.

23.junij 2014

Brez komentarjev

Kitajska in bančništvo v senci

Med državami v ravoju predstavlja Kitajska še vedno paradnega konja, ki z vidika deleža v svetovnem gospodartvu daje še vedno največji prispevek k svetovni gospodarski rasti. Zato tudi tveganje prehitrega ohlajanja Kitajskega gospodarstva predstavlja ne samo tveganje za razvjijajoče se gospodarske regije, temveč tudi za ves razviti svet. Pri tem se kot ključni vzrok tveganja še vedno najbolj izpostavlja pregreti nepremičninski trg in posledične konsekvence na finančnin sistem. Ta korelcija je danes znana že marsikomu od leta 2008 naprej. Tako kot so ameriške banke iz potrebe po večjem zaslužku slušale na različne načine izkoristiti ohlapne regulatorne omejitve, se že vrsto let podobnih manevrov poslužujejo tudi kitajske banke preko različnih »senčnih« oblik kreditiranja. Ker kitajskim bankam ni dovoljeno kreditirati panog, ki veljajo za panoge s prezežno kapaciteto, so se banke takega kreditiranja z višijimi pribitki lotile preko posebnih skladov (trusts). Čim je regulativa posegla tudi v omejitve za tovrsten sklade, so se bake že lotile novih pristopov in tako prenesle pravice iz naslova bolj tveganega kreditiranja na nove produkte, kar jim nenazadnje pomaga tudi pri izračunavanju določenih finančnih kazalcev (kapitalska ustreznost, delež posojil na depozite). Kreditiranje preko senčnega bančništva je v lanskem letu doseglo že več kot tretjino celotne letne kitajske kreditne rasti, ki pa se iz leta v leto niža. Senčno bančništvo je tako precej vpeto v kreditiranje nepremičniskega in slabo stoječih sektorjev, ki prav zaradi tega prinašajo večje obresti dokler jih lahko. Drugi problem zasebnih financ predstavlja tudi medsebojno kreditiranje in garancije podjetij, kar lahko ob kontinuiteti poslabšanja povzroči dodatne težave finančnemu sektorju. Kitajke banke so v zadnjem obdobju izdajale prednostne delnice, da bi si tako le zagotovile dodatne kapitalske rezerve v primeru potrebnih odpisov. Poleg tega tudi vrednotenja kitajskih bank že vključujejo določen diskont v primejavi z ostalimi svetovnimi bankami. Vendar pomemben preizkus zaupanja v senčne produkte bank se bo pokazal še v letošnjem letu, ko naj bi zapadlo čez 400 milijard dolarjev tovrstnih dolžniških izdaj.

23.maj 2014

Brez komentarjev

Naložbeni namig

Komentar trga

Nadaljevanje okrevanja ameriškega gospodarstva ter rezultati poslovanja podjetij v prvem letošnjem četrtletju, so v tekočem tednu v ozadje potisnili novice iz vzhodne Evrope, ki so v zadnjem času skrbele za nekoliko več negotovosti. Vse nižja brezposelnost in postopno oživljanje inflacijskih pričakovanj v ZDA namigujejo na skorajšnjo prekinitev denarnih spodbud, medtem ko je Evropa, zaradi anemične gospodarske rasti in deflacijskih groženj, v pričakovanju novih izrednih ukrepov Evropske centralne banke. Območje evra se še naprej sooča z šibko inflacijo ter anemično gospodarsko rastjo. Evro območje je v prvem četrtletju zabeležilo 0,2 % gospodarsko rast (0,8 % na letni ravni), približno polovico držav pa je zabeležila negativno gospodarsko rast. Paradni konj evropskega gospodarstva je še naprej Nemčija, ki je v prvem četrtletju zabeležila 0,8 % gospodarsko rast. Vlagatelji zaradi omenjenih faktorjev vse bolj pričakujejo izredne ukrepe ECB, kjer se premiki do neke mere že poznajo na valutnem trgu, kjer vrednost valutnega para EURUSD v zadnjih dneh popušča.

Naložbeni namig – DOW CHEMICAL (dow US)

Diverzificirano podjetje s široko paleto izdelkov s področja kemične industrije. S proizvodi ter storitvami pokrivajo panoge kmetijstva, gradbeništva, energetike, transporta, zdravja in medicine, proizvodov za vsakdanjo rabo… Delnica je zanimiva zaradi:

- V prvem kvartalu (Q1 2014) je podjetje objavilo 75% večji dobiček. Večji dobiček je posledica racionalizacije poslovanja ter porasta marž.
- Potencial rasti prihodkov na področju nove liste proizvodov za področje kmetijstva.
- Napoved višje dividende ter programa odkupa lastnih delnic.

16.maj 2014

Brez komentarjev

ZAUPANJE V PRIVATIZACIJO

Slovenski borzni trg še vedno močno verjame v nadaljevanje že začetih privatizacijskih postopkov, ki že nekaj časa veljajo za enega izmed najbolj pomembnih vodil pri gibanju domačega delniškega trga. Odstop predsednice vlade in predčasne volitve te vere niso zamajale. Trg je negativno zanihal zgolj po znanih rezultatih volitev znotraj vladajoče stranke, nihaj pa je bil izredno kratkega značaja, saj so se delnice predvsem tistih podjetij, katerim se išče nov lastnik, v nekaj dneh vrnile oziroma celo presegle do tedaj najvišje nivoje.
Da se privatizacijski proces aktivno nadaljuje pa je mogoče razbrati tudi iz razpoložljivih informacij. V postopku prodaje večinskega paketa Aerodroma Ljubljane je svetovalec lastnikov v preteklem tednu že zaključil krog zbiranja nezavezujočih ponudb zainteresiranih vlagateljev, s čimer bo lahko izluščil najbolj resne kandidate, nadaljuje pa se tudi prodaja Telekoma. Po zbiranju interesa potencialnih vlagateljev bo sledila naslednja faza zbiranja nezavezujočih ponudb, v katero so po neuradnih informacijah povabljena tri podjetja iz telekomunikacijske panoge in več finančnih investitorjev.
Zanimanje za delnice, ki so vključene v proces privatizacije, se na trgu tako nadaljuje, vlagatelji pa svoje priložnosti iščejo tudi v drugih zgodbah. Ena od takšnih je izplačilo dividend za preteklo poslovno leto. Namreč nahajamo se oziroma prihajamo v čas skupščin, kjer delničarji odločajo o delitvi lanskega dobička. V primeru Aerodroma, ki bo izplačal rekordne dividende, se je že uprava odločila, da pred prodajo družbe novemu lastniku med obstoječe lastnike razdeli celotni bilančni dobiček, enako pa od družbe Telekom z vlaganjem nasprotnih predlogov za glasovanje zahtevajo delničarji. Skupščina bo tako konec meseca glasovala o dividendi, ki po najvišjem predlogu znaša 10 evrov. Glede na želje delničarjev bi se lahko podobno zgodilo tudi v primeru Zavarovalnice Triglav. Uprava je že objavila sklic, v katerem predlaga glasovanje o dividendi v višini 1,1 evra na delnico, kar predstavlja približno tretjino bilančnega dobička. Glede na izkušnje iz preteklega leta pa ne bi bilo nikakršno presenečenje, v kolikor bi bila na koncu predlagana in izglasovana višja številka. Sicer pa bodo vlagatelji lahko iskali priložnosti za zaslužek na delniškem trgu tudi v objavi rezultatov borznih družb. V preteklem tednu je nekoliko mešane občutke pustila informacija iz Krke. Na ravni skupine je prodaja zrasla za dober odstotek, dobiček iz poslovanja je porasel za 8 odstotkov, grenak priokus pa je poročilo dobilo zgolj z objavo dobička, ki se je glede na enako obdobje lani zaradi tečajnih razlik znižal za 17 odstotkov. Velik delež prodaje v Vzhodni Evropi se je tako izkazal za dvorezni meč, tržišče sicer odlikuje lepa rast prodaje, vendar pa na teh trgih obstajajo tudi tveganja, ki so tokrat odnesla kar precej denarja. Poslovni rezultati družb so pomemben element pri določitvah vlagateljev in bodo še toliko bolj opazovani, ko se izpoje privatizacijska zgodba.

8.maj 2014

Brez komentarjev

Vlagatelji na preži

Nestabilnost v vzhodni Evropi, objave poslovnih rezultatov podjetij v prvem četrtletju ter gospodarski podatki skrbijo, da so vlagatelji nemirni ter vseskozi na preži. Razpoloženje vlagateljev je pokvarila eskalacija krize v Ukrajini, zaradi katere se mnogi bojijo negativnih učinkov na gospodarstvo. Na drugi strani pa vlagatelji vsako potezo ene ali druge strani, ki vodi v umiritev razmer zelo hitro nagradijo z višjimi cenami delnic. Med panogami je največ dinamike znotraj tehnološkega ter farmacevtskega sektorja, kjer prihaja do stopnjevanja prevzemnih aktivnosti. Ameriški koncern Pfizer v boju za prevzem britanskega farmacevta AstraZeneca ne popušča in je dvignil svojo ponudbo na 77 milijard evrov. V seriji farmacevtskih poslov v zadnjem času pa izstopa tudi nemški velikan Bayer s svojo 10,4 milijarde evrov vredno ponudbo za odkup Merckove enote za proizvodnjo izdelkov za osebno nego in zdravil za prodajo brez recepta. Tečaj delnice družabnega omrežja Twitter je upadel na na najnižje vrednosti po prvi javni ponudbi delnic v lanskem letu. Večji del zaslug gre pripisati tudi poteku 180-dnevnega roka od prve javne ponudbe, v katerem katerem zaposleni in prvi kupci delnic niso smeli prodati.

Znotraj indeksa S&P 500 je svoje poslovanje razkrilo 85 odstotkov podjetij ki sestavljajo omenjeni indeks. Sodeč po trenutnih objavah gre večino zaslug za izboljšano poslovanje podjetij pripisovati optimizaciji poslovanja, veliko manj pa rasti njihovih prihodkov. Omenjeni rezultati nam razkrivajo da podjetja z objavami dobička presegajo napovedi analitikov, medtem ko nam prodajne številke ne kažejo večjih presenečenj. Med zanimivejše napovedi sodi objava poslovnih rezultatov ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla Motors kateri je s svojo napovedjo razočaral analitike. Dobiček v prvem četrtletju je znašal 7 centov, podjetje pa je v obdobju strankam dostavilo 6429 vozil. Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 204 milijone evrov čistega dobička, kar je 33,8odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se znižali za 5,8 odstotka na 3,5 milijarde evrov, so sporočili iz družbe. Za slabše rezultate so okrivili tudi močan evro.

Medtem ko vlagatelji na dnevni ravni premlevajo vplive politične krize v Ukrajini in tveganje, da bi zaradi morebitnih gospodarskih sankcij s strani zahodnih držav kot tudi Rusije bilo pod vprašanjem evropsko in ne nazadnje tudi svetovno gospodarsko okrevanje, OECD svetovnemu gospodarstvu za letos napoveduje 3,4-odstotno rast, kar je 0,2 odstotne točke slabše od novembrske napovedi, medtem ko so za prihodnje leto ohranili napoved 3,9-odstotne rasti.

« Starejši zapisi