Twitter Modro Oko


Spremljajte Modro Oko na Twitter-ju.
 
20.marec 2015

Brez komentarjev

Nizki donosi domačih obveznic

Že najava in potem odkupi obveznic ter sproščanje denarja na trg s strani evropske oziroma lokalnih centralnih bank so v zadnjih mesecih opazno zamajale donose na finančne instrumente s fiksnim donosom. Donos na slovensko 10-letno obveznico se je tako v letošnjem letu premaknil z dobrih dveh odstotkov na manj kot odstotek, s čimer so se investitorji, ki nalagajo svoje premoženje v ta bolj varen naložbeni razred, znašli v nemilosti. Bolj donosnih alternativ ob primerljivi varnosti pravzaprav nimajo, obveznice razvitejših evropskih držav nosijo še manj, na drugi strani pa tudi depoziti pri bankah ne prinašajo pomembnejšega pribitka. Vlagateljem tako ostaja možnost, v kolikor želijo ostati vlagatelj v obveznice, iskanje alternativ na trgu podjetniških obveznic ali prehod v druge, bolj tvegane oblike naložb. Na drugi strani pa omenjena situacija ponuja priložnosti za izdajatelje. Posamezna podjetja že uspešno izkoriščajo ugodne razmere z izdajami bodisi kratkoročnih komercialnih zapisov bodisi dolgoročnih obveznic, kapitalski trg, ki je žejen svežih izdaj, pa jim sedaj ponuja ugodno možnost diverzifikacije virov. Dobre razmere na kapitalskem trgu se je v preteklem tednu odločila izkoristiti tudi država, ki je izdala za milijardo evrov obveznic z ročnostjo 20 let. Vlagatelji so za posojanje denarja državi zahtevali 1,55 odstotni letni donos, izdaja pa je bila na trgu sprejeta z mešanimi občutki, saj je vrednost obveznice že naslednji dan po izdaji padla pod ceno, po kateri so vlagatelji vpisovali novo izdajo.

Trgovanje na domačem delniškem trgu pa ostaja dokaj mirno. Vrednosti delnic bolj kot ne stopicajo na mestu, osrednji delniški indeks pa se zadržuje malenkost nad 800 indeksnimi točkami. Vlagatelji zaenkrat ne najdejo posebnega navdiha za nakupe. Delnica Telekoma se je zaradi vprašanj oziroma dvomov glede privatizacije in političnih igric premaknila celo nižje, na drugi strani pa vlagatelji z zanimanjem spremljajo prodajni razplet pri Pivovarni Laško, za katero se poteguje kar pet zainteresiranih vlagateljev.

20.marec 2015

Brez komentarjev

Iz poraza v poraz do končne zmage

V ponedeljek je Evropska centralna banka tvitnila, da začenja s programom kvantitativnega sproščanja (QE), v okviru katerega bo mesečno odkupovala za 60 milijard evrov obveznic vse do septembra 2016 (in dlje, če bo potrebno). Kmalu po objavi so donosi obveznic upadli, nekateri s krajšo ročnostjo pa so celo zašli v negativno območje. Hkrati je evro dosegel 12-letno dno napram ameriškemu zelencu ter se tako približal pariteti. QE naj bi s poplavo evrov predvsem spodbudil kreditiranje in se spopadel z deflacijo in brezposelnostjo, a dejstvo ostaja, da bo šibek evro v prvi vrsti pomagal predvsem izvoznikom (beri: Nemčiji), saj bo izboljšal njihovo konkurenčnost.

Na drugi strani sveta pa številni indikatorji nakazujejo, da se kitajsko gospodarstvo ohlaja hitreje, kot je bilo sprva misliti. Kitajska gospodarska rast upada in bo letos z muko dosegla »zgolj« 7 odstotkov, kar je najnižja raven v zadnjih 25 letih. Nadalje je upadel tudi delež investicij, industrijska proizvodnja in prodaja novih domov, upočasnila pa se je tudi potrošnja kot poslednja gonilna sila rasti, pri čemer je tamkajšnja raven inflacije dosegla 1,1 odstotka ter tako prebila petletno dno. Dodaten negativen učinek na drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu ustvarja tudi naraščajoč dolg (predvsem lokalnih oblasti). Od leta 2007 se je dolg namreč povečal štirikrat in znaša 282 odstotkov kitajskega BDP. K temu gre dodati še številne primere sumov korupcije s strani kitajskih lokalnih oblasti kot tudi okoljevarstveni problem smoga, ki znatno ogroža zdravje tamkajšnjih prebivalcev (te dni je izjemno popularen dokumentarec novinarke Chai Jing, ki obravnava prav to tematiko in ga je pred cenzuro videlo kar 200 milijonov Kitajcev). Kitajska je tako vstopila v prehodno fazo, ki je polna nevarnosti, hkrati pa nudi priložnost, da premier Li Kečjang povrne izgubljeno kredibilnost in tako ne postane kitajski Gorbačov, ki bi bil priča partijskemu zatonu. Na nedavnem zasedanju kitajskega ljudskega kongresa je premier že obljubil manjšo vlogo države in večji vpliv tržnih sil, srdit boj proti korupciji in vpeljavo ukrepov za zaščito okolja, kot tudi večjo vlogo tujih vlagateljev, kitajska centralna banka pa je počasi in previdno v preteklem tednu znižala temeljno obrestno mero. Vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do vnovičnega znižanja obrestnih mer kot tudi znižanja denarnih rezerv kitajskim bankam, kar bo spodbudilo posojilodajalno dejavnost tamkajšnjih bank.

Kitajski surovi kapitalizem skorajda nima več stičnih točk z marksističnimi idejami in komunistični ideali, ohranila so se le leninistična, enopartijska nagnjenja. Hkrati se zastavlja vprašanje, kako bi moderno gospodarstvo zmoglo na srednji rok delovati brez transparentnosti in demokratičnih načel. Slavoj Žižek je že govoril, da si mora Evropa prizadevati za neko vmesno pot med neizprosnim ameriškim neoliberalizmom in avtoritativnim azijskim kapitalizmom. Morda pa se je »kitajski sen« končal, še preden se je sploh dobro začel?

3.november 2014

Brez komentarjev

Umirjeno

Strasti vlagateljev na Ljubljanski borzi so se umirile. Osrednji delniški indeks kroži okoli nivoja 800 indeksih točk, za kakršenkoli konkretni pozitivni preboj pa v tem trenutku ni pravega vetra. Delnice podjetij, ki se nahajajo v postopkih iskanja strateškega ali finančnega investitorja in so prinašale svežino trgu, trenutno stopicajo na mestu, Pivovarna Laško pa je po aktivnem trgovanju stopila celo korak nazaj.

Nekoliko več interesa investitorji ponovno kažejo za delnice proizvajalca bele tehnike Gorenje, ki so se po padanju do meje 6-ih evrov odbile v pozitivno smer, podobno pa je vzdržala tudi meja 60-ih evrov pri delnicah Krke, s katerimi se sedaj trguje nekoliko višje. Za nadaljnjo usodo delnic Krke bodo izrednega pomena poslovni rezultati tretjega četrtletja, ki jih bo družba obelodanila ob koncu tega tedna. Glede na občutno izpostavljenost farmacevta do vzhodnoevropskih trgov bo za gibanje cene delnice zelo pomemben vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na prodajo v tej za Krko izredno pomembni regiji, obenem pa vlagatelji čakajo tudi na razkritje učinkov gibanja valut, ki vlagateljem trenutno predstavljajo negotovost in potencialno tveganje. Razen tega bo lastnike delnic zanimalo tudi splošno gibanje marž, ki so pod pritiskom, celotni poslovni rezultati pa bodo v prihodnjih tednih odigrali pomembno vlogo pri določanju cene delnice.

Nekaj več priložnosti za naložbe pa se je vlagateljem pokazalo na trgu dolžniških finančnih instrumentov. Država je v preteklem tednu izdala nove 7-letne obveznice v vrednosti milijarde evrov, pri čemer pa prodajna cena obveznice ni nosila posebnega diskonta oziroma darila za vpisnike. Razen tega smo v zadnjem času spremljali izdajo obveznic Gorenja, ki je na trgu zbralo preko 70 milijonov evrov svežih sredstev, enake aktivnosti pa se trenutno odvijajo tudi v SIJu, ki bo trgu predvideno v kratkem ponudil prve obveznice. Ugodne razmere tako na trg privabljajo nove izdajatelje, za katere je izdaja obveznic smotrna tudi z vidika razpršitve virov, na drugi strani pa sveže izdaje podjetij za vlagatelje predstavljajo priložnost zaslužiti nekaj dodatnih obresti.

30.oktober 2014

Brez komentarjev

Z Nemčijo ali brez nje?

Dogajanje na borznem trgu v preteklem tednu je minilo v znamenju objave poslovnih rezultatov ameriških in britanskih podjetij za tretje četrtletje letošnjega leta, ki so presegli pričakovanja analitikov. Borza je tako beležila največji tedenski porast na vseh ključnih delniških indeksov od januarja letos: ameriški indeks S&P 500 je zabeležil rast v višini 5,04 odstotkov, evropski STOXX 2,30 odstotkov, medtem ko je indeks MSCI trgov v razvoju zabeležil 1,66 odstotkov. Vse pa še zdaleč ni rožnato, saj se japonsko gospodarstvo še vedno opoteka, rast Kitajske pa dosega najnižje ravni od leta 2009. Največ težav nenazadnje pesti prav staro celino, ki predstavlja petino svetovne proizvodnje in se sooča s stagnacijo in deflacijo.

Kljub temu, da rezultati stresnih testov bank v evroobmočju niso postregli s pretirano negativnimi presenečenji – deloma povrnjeno zaupanje bi se lahko odrazilo tudi v gibanju tečajev v prihajajočih tednih -, se kar osem evropskih držav sooča z nevarnostjo »neizbežne črne luknje« v obliki deflacije. Situacijo dodatno zaostrujejo negativne napovedi za nemško gospodarsko rast kot tudi nemška obsedenost s politiko zategovanja pasu in njeno nasprotovanje uvedbi kvantitativnega sproščanja, kot ga poznajo v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem.

Res je, da je ECB prejšnji teden odkupila za 1,7 milijarde evrov kritih obveznic na sekundarnem trgu, pri čemer ocenjujejo, da naj bi bila ECB v nadaljevanju pripravljena kupiti okrog sedemdeset odstotkov vseh tovrstnih inštrumentov na sekundarnem trgu. Vendar pa se glavni evropski bankir, Mario Draghi, ne more sam boriti proti težavam, ki Evropo še naprej potrpežljivo čakajo. Velja namreč, da niti denarna politika niti morebitne strukturne reforme (katerim se uspešno izogibata tako Francija kot Italija) ne bodo dovolj za odpravo negotovosti v Evropi. Če upoštevamo zgolj dejstvo, da je Nemčija pet let zapored kršila pravila, določena v Paktu o stabilnosti in rasti (ta klesti proračunski primanjkljaj pod 3 odstotke BDP-ja) se vztrajanje pri fiksnem pravilu v kriznem obdobju zdi vse prej kot upravičeno. Še več – zdi se, da Evropa šele zdaj mukoma osvaja lekcijo, ki so se jo ZDA naučile pred osemdesetimi leti v času velike depresije. Denarna in fiskalna politika morata delovati v soglasju za doseganje cilja cenovne in finančne stabilnosti. Fiskalna politika je nujna, saj se lahko s povečanjem državnega dolga ustvarijo nova delovna mesta, ki vodijo k rasti – ne pa, da s politiko zategovanja pasu upamo, da bo rast nastopila kot stranski učinek.

Skrajni čas je torej, da Nemčija ‘vodi ali odide’ iz evroobmočja, če parafraziram investitorja Sorosa, in tako preseka krog deflacije, višanja donosa državnih obveznic perifernih držav (kot se je nedavno tega zgodilo v Grčiji), nizke gospodarske rasti ter višanja brezposelnosti (zaposlenost med mladimi v Italiji in Španiji je denimo že presegla 40 odstotkov). Nenazadnje nas ta začarana spirala ponovno privede k pomanjkanju politične volje. Težko je namreč razumeti neutemeljene strahove Nemcev pred višjo inflacijo (ki bi v časih krize dopuščala večji manevrski prostor denarni politiki) kot tudi neusklajene interese in vztrajanje pri zakonskih določilih, ki se preverjeno ne obnesejo. Vsakemu, ki se zaveda, da vojska napreduje s hitrostjo najšibkejšega, je jasno, da je čas za spremembe nastopil že dolgo tega.

16.oktober 2014

{1} Komentar

Ekonomski podatki vodijo v korekcijo

Svetovni delniški indeksi v tekočem tednu povečini izgubljajo na svoji vrednosti. Razloge za povečan prodajni pritisk gre pripisati špekulacijam o zmanjševanju denarnih spodbud ameriškemu gospodarstvu s strani centralne banke FED, očitnim znakom ohlajanja gospodarske aktivnosti na območju EU ter nekaterim neprepričljivim rezultatom poslovanja podjetij v tretjem četrtletju. Omenjeni faktorji so na trg ponovno prinesli precej nervoze in tako poskrbeli za povečano volatilnost le teh. Sveži namigi da naj bi FED že v prvem četrtletju 2015, prvič po finančni krizi zvišal obresti, povečujejo zaskrbljenost ter verjetnost za nekoliko večji popravek vrednosti delniških indeksov in ne zgolj kozmetične narave čemur smo bili priča v zadnjih treh letih. V iskanju varnega zavetja so vlagatelji svoje naložbe usmerjali v obveznice ter zlato, ki so pridobivali na vrednosti. Donosnost državnih ameriških desetletnih obveznic se je krepko približala dvema odstotnima točkama, medtem ko znaša donos 10-letnih nemških državnih obveznic približno 0,77 odstotnih točk.

Na evropski prehlad podkrepljen z geopolitičnimi trenji kažejo zadnji makroekonomski podatki iz Nemčije. Zaupanje v nemško gospodarstvo se je znižalo že 10. mesec zapored in je najnižje v zadnjih 23 mesecih, nakazuje raziskava nemškega Centra za evropske raziskave (ZEW). Kazalnik zaupanja vlagateljev se je oktobra znižal za 10,5 točke na minus 3,6 točke. Nemška vlada je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Kljub temu pa so v Berlinu napovedali, da se ne bodo odmaknili od stroge javnofinančne discipline.

Mešano sliko kažejo četrtletni poslovni rezultati, ki so jih te dni začele objavljati vodilne korporacije. Ameriški velikan Johnson & Johnson je v tretjem četrtletju v medletni primerjavi zabeležil 59-odstotno rast čistega dobička. Pomemben razlog za to je dejstvo, da mu je uspelo globalno prodajo farmacevtskih proizvodov povečati za 18 odstotkov. Dobiček ruskega Gazproma pa je zaradi plinskega spora z Ukrajino v prvem polletju letos upadel za 23 odstotkov. Plinski velikan je v prvem polletju ustvaril 450,58 milijarde rubljev čistega dobička (8,7 milijarde evrov), potem ko je družba vknjižila okoli štiri milijarde dolarjev (3,16 milijarde evrov) izgube zaradi ukrajinskega dolga za plin.

« Starejši zapisi